Dediščina zasednikov fakultete je še živa

»Smo neke vrste nasledniki zasedbe.« Tako so se na ljubljanski filozofski fakulteti v sredo predstavile samoorganizirane skupine, ki so nastale ob zasedbi fakultete pred petimi leti. To je bil tudi čas svetovnega gibanja Okupirajmo.

Po izbruhu zadnje krize sta se konec leta 2011 v Ljubljani zgodili dve protestni zasedbi. Prostor pred borzo so zavzeli aktivisti gibanja 15o kot del svetovnega gibanja Okupirajmo, konec novembra pa so v gibanju Mi smo univerza, ki je združilo študente in zaposlene na univerzi, zasedli še del ljubljanske filozofske fakultete. Tam so organizirali predavanja, bralne krožke in skupščine, kjer so premišljevali o stanju v visokem šolstvu in družbi.

»Aktivisti gibanj 15o in Mi smo univerza bodo danes točno ob 12. uri zasedli filozofsko fakulteto v Ljubljani in zahtevali polno financiranje študija, konec bolonjske reforme, demokratizacijo univerze in štipendije za vse,« je pisalo v krajšem sporočilu, objavljenem v Delu 23. novembra 2011. »Med materialnimi težavami, s katerimi se srečujejo študentje in fakultete, v gibanjih poudarjajo zlasti hudo prostorsko stisko na filozofski fakulteti, izkoriščanje s prekarnim zaposlovanjem, uvajanje plačljivih oblik študija in individualizacijo financiranja doktorskega študija. Kritični so tudi do bolonjskega procesa, saj menijo, da kakovost študija z njegovo uvedbo pada,« so v članku povzeli problematiko, ki so jo dan prej člani gibanja predstavili na javni tribuni v avli fakultete na Aškerčevi. Toda že po naslednjih dveh mesecih so v gibanju Mi smo univerza ocenili, da so opozorili na vrsto družbeno aktualnih in relevantnih tem s poudarkom na visokem šolstvu, tako na državni kot univerzitetni in fakultetni ravni, zato končujejo delno zasedbo. Poudarili pa so, da so pridobljene organizacijske izkušnje, vsebinska izhodišča in vzpostavljena infrastruktura pomembna popotnica v boju za javno, brezplačno in družbeno angažirano visoko šolstvo.

Samoorganizirano aktivni naprej

Pet let pozneje so v študentskem društvu Iskra, ki si za glavne točke delovanja postavlja znanje, delo in prihodnost, organizirali skupščino, na kateri so se ob njem predstavile še nekatere samoorganizirane skupine, ki so, kot pravijo, tako ali drugače povezane z zasedbo. Čeprav so, kot so poudarili, študenti pozneje dobili svoj prostor na fakulteti, pa senat FF ni glasoval o nobeni zahtevi zasedbenikov.

Člani skupine antropologov Angažirani so bili, kot so povedali na sredini skupščini, že prej aktivni, in sicer v boju za pravice migrantskih delavcev in izbrisanih, še po zasedbi so nekaj časa nadaljevali s skupščinami, danes pa so se prelevili v druge skupine, nekateri med njimi so dejavni v socialnem centru Rog. Skupina Stvarnost je nastala v času prvih rezov v javne finance maja 2012 in jo sestavljajo študenti filozofske fakultete, AGRFT, ALU in prekarno zaposleni. Cilj je še danes, kot pravijo njeni člani, s pomočjo kratkih filmčkov premišljevati o težavah današnje družbe. Eden prvih, ki so ga pripravili, nosi naslov Resnica o varčevalnih ukrepih. Na sredini skupščini so v skupini med drugim opozorili, da se je med letoma 2011 in 2014 število zaposlenih pedagogov zmanjšalo za okoli devet odstotkov, število raziskovalcev pa kar za četrtino.

Raziskovalci s fakultete za družbene vede Maša Filipovič Hrast, Tomaž Deželan in Mirt Komel so pozneje, ko so raziskali razsežnosti socialnega izključevanja akademskih delavcev, ugotovili, da so »nove razmere najranljivejše dele akademske skupnosti potisnile tudi čez rob«: analiza reprezentativnega primera visokošolskega zavoda je pokazala prekarnost več kot 40 odstotkov vsega zaposlenega akademskega osebja. Velik del teh pade na posameznike z raziskovalnimi pogodbami, prav tako se povečuje delež tistih na pedagoških delovnih mestih. Medtem pa so si, kot je v nizu člankov v Delu razkrila novinarka Tina Kristan, na devetih fakultetah profesorji za vodstvene funkcije nezakonito izplačevali dodatek za stalno pripravljenost.

»Lani je tehnično osebje na filozofski fakulteti dobilo glasovalno pravico v senatu,« so poudarili na sredini skupščini v prostorih na Aškerčevi, toda hkrati opozorili, da to ne pomeni tudi njihove zaposlitve.

Propad zasedbe

Da je bil ključni razlog za propad zasedbe FF to, da se nanjo ni zmogel pozitivno odzvati celoten akademski kolegij, tako univerzitetno in fakultetno vodstvo kot vsi profesorji, raziskovalni delavci in študenti, v diplomski nalogi z naslovom Zasedba Filozofske fakultete iz leta 2014 ugotavlja Lea Kuhar. Po njenem je bila zasedba popolnoma legitimen in upravičen protest, toda današnji akademski kolegij in širša družba ga nista sposobna spoznati.

Ugotavlja namreč, da so univerzitetne in visokošolske institucije prek sprejetih neoliberalnih reform s postopnim vpeljevanjem korporativnih in menedžerskih praks izgubile še zadnji preostali košček avtonomnosti in posledično zmožnost produkcije temeljnih, kritičnih teoretskih izdelkov. Dva glavna namena visokošolskih in univerzitetnih institucij, poučevanje in raziskovanje, sta se tako, kot zapiše Lea Kuhar, »specializirala in disciplinirala, prek tržne naravnanosti študijskih programov pa tudi ideološko cenzurirala«.