Ljubljana – Prva od petih javnih razprav o celostni prometni strategiji MOL, ki naj bi pokazala, kaj si želijo prebivalci posameznih četrtnih skupnosti in česa ne, je na ponedeljkovem srečanju s predstavniki ČS Bežigrad, Črnuče in Posavje izzvenela v prazno. Organizirana je bila namreč kot delavnica po posameznih skupinah, tako da ljudje o svojih pogledih niso mogli spregovoriti, prav tako ne o njih razpravljati. Vsaj ne pred vsemi.
Približno 40 udeležencev je bilo začudenih že ob prihodu, saj jih je namesto stolov v vrstah pričakalo več otokov z mizami in stoli okoli njih, na vsakem pa zemljevidi in pisala. Organizatorji delavnice so že na začetku povedali, da bo po uvodni predstavitvi rezultatov spletnega zbiranja predlogov in želja Ljubljančanov ter spletni anketi, ki je sledila kot nadgradnja sodelovanja z javnostjo, na vrsti delo po skupinah. In da je predvideno, da bo v vsaki od njih lahko posameznik svojo pripombo ali predlog ukrepov označil na zemljevidu, moderatorju pa jo podrobneje opisal. Ali pa jo celo zapisal na list papirja.
Nezadovoljstvo navzočih
Še preden pa so predstavniki podjetja LUZ in RRA LUR lahko predstavili uvodne ugotovitve iz dosedanjih faz priprav celovite prometne strategije za MOL (CPS), jim je več posameznikov dalo vedeti, da jim tak način dela ni všeč. Pa ne le zato, ker ne bodo mogli pred javnostjo »v živo« povedati, kaj pričakujejo od pripravljavcev strategije, temveč ker bodo po njihovem mnenju prikrajšani za poglede meščanov iz sosednjih četrtnih skupnosti. Črnučane namreč zanima tudi to, kaj tare prebivalce posavske ali bežigrajske četrtne skupnosti. Da bi to izvedeli iz prve roke, bi se morali sprehajati od ene mize do druge. Ker bi v tem primeru povsod govorili drug čez drugega (kar se je kasneje izkazalo za resnično), pa bi bilo nemogoče slediti vsem predlogom.
Četudi so nekateri opozarjali, da je metoda dela zgrešena in poleg vsega sloni na zastarelih zemljevidih (v njih ni bila vrisana marsikatera nova prometnica, križišče ali krožišče ...), da je večina dosedanjih javnih razprav namenjenih samim sebi oziroma da bodo pripravljavci strategije naredili le kljukico pri »vključevanju javnosti v razpravo o dokumentu CPS«, in jih rotili, naj raje izvedejo klasično javno razpravo, so ti vztrajali pri svojem.
Odhod razočaranih
Zato je kar nekaj razočaranih udeležencev razpravo kmalu zapustilo. Še prej pa so povedali, da je pripravljanje nove CPS v veliki meri norčevanje iz Ljubljančanov, še zlasti četrtnih skupnosti, ki že več kot dvajset let vsako leto znova občini predložijo sezname prednostnih nalog pri komunalnem in cestnem urejanju v četrti, konkretnih prometnih ukrepov pa ne dočakajo. Namesto vedno novih strategij, ki so tako ali tako že del občinskega prostorskega načrta iz leta 2010, si želijo le, da bi jih začeli izvajati na terenu. Dodali so, da pripravljavce nove CPS zanima samo, kako bodo čim več zaslužili z njeno izdelavo in da bo MOL z njo pridobila kar največji delež od predvidenih 21 milijonov evrov evropske pomoči za te namene.
Neuspešna metoda dela?
Na omenjeni delavnici smo tako lahko novinarji slišali le drobce predlogov in pripomb iz vseh treh četrtnih skupnosti, povzetek pa bomo dobili šele precej kasneje, saj moderatorji na koncu niso predstavili nobenega od njih, četudi je bilo to predvideno. Bo pa to kmalu, saj nameravajo CPS sprejeti že na junijski seji mestnega sveta. Kako se bodo na neposrečeno metodo javne razprave odzvali prebivalci preostalih 14 četrtnih skuposti, bomo videli 9., 16., 23. in 27. marca, ko bodo preostale štiri delavnice.













