Delova tema: Čez deset let naj bi Metelkova delovala legalno

Ljubljanska mestna občina v sanacijo stavb na Metelkovi že od leta 2006 ne vlaga večjih sredstev.

Objavljeno
24. september 2012 14.06
Posodobljeno
25. september 2012 09.00
*rsi* MNENJA/SOBOTNA
Nina Krajčinović, Ljubljana
Nina Krajčinović, Ljubljana

»Kar se je davnega 10. septembra 1993 začelo v izpraznjeni vojašnici kot reševanje prostorske stiske za množico kulturnih in civilnodružbenih dejavnosti, se je sčasoma razvilo v edinstven prostorski in socialni eksperiment, katerega pomen je že davno prerasel mestne ali državne okvire,« so ob 19. obletnici Avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto zapisali na spletni strani MOL in dodali, da je »Metelkova mesto danes dodobra uveljavljena in nepogrešljiva – v ponos premnogim doma in po svetu. Metelkova je danes hkrati prostor in skupnost«.

Občina torej Metelkovi očitno priznava status nepogrešljivega kulturno-umetniškega družbenega centra prestolnice, a težko je iti mimo dejstva, da so tamkajšnje stavbe dotrajane, klubi, ki so se v preteklih letih odločili za prenovo, pa so to storili z lastnimi finančnimi sredstvi.


Projekt odvisen od medsebojnih razmerij

Očitne dotrajanosti stavb občina sicer ne oporeka, zato je leta 2009 naročila izdelavo dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki zajema popolno obnovo vseh objektov, ki naj bi bili hkrati prilagojeni obstoječim dejavnostim in vsem zakonskim predpisom. Investicija je ocenjena na šest milijonov evrov, sam projekt pa je, tako Grilc, »odvisen od ureditve medsebojnih razmerij med mestno občino in Metelkovci ter od razpoložljivih proračunskih sredstev«.
Vire financiranja naj bi, je zapisano v DIIP-u, omogočila sredstva iz Evropske unije (tu naj bi dobili dobre tri milijone evrov), pa denar iz vrst MOL-a (brez DDV-ja naj bi investirali dober milijon evrov) in pa ministrstvo za kulturo, ki je bil pred tremi leti še samostojna institucija, danes pa si, kot vemo, prostor pod slovenskim nebom deli z izobraževanjem, znanostjo in športom. Težko se torej verjame, da lahko Metelkova v kratkem pričakuje tistih pol milijona evrov, ki so jih s strani kulturnega ministrstva leta 2009 predvideli v DIIP-u.

Sofinanciranje programa v višini 100 tisoč evrov

MOL sicer vsako leto samemu programu na Metelkovi nameni okoli 100 tisoč evrov, ki jih na podlagi razpisa prejemajo tri društva. Okoli 50 tisoč evrov tako dobil KUD Mreža, ki na Metelkovi razvija lastno produkcijo predvsem na področjih slikarstva, kiparstva, videa in gledališča, organizira kulturno-umetniške prireditve, upravlja z večnamensko dvorano Menza pri koritu in galerijo Alkatraz, od leta 2000 pa organizira tudi feministrični in »queer« festival Rdeče zore.
Slabih 30 tisoč evrov vsako od občine vsako leto dobi društvo za kulturno in umetniško produkcijo Kapa, ki je na področju neodvisne in alternativne kulture aktivno že od leta 1994. Vse aktivnosti se odvijajo znotraj prostora AKC Metelkova, trudijo pa se razvijati neodvisno, alternativno družbo, ki ni pod pritiski kakršnekoli avtoritete oziroma prisile.
12 tisoč evrov občinskega denarja pa je vsako leto namenjeno KUD Channel Zero, ki letno organizira okoli sto dogodkov, večinoma koncertov in didžej večerov, pa tudi različne multimedijske projekte, vključno z videoprojekcijami in instalacijami. Tovrstno sofinanciranje s strani MOL je v prihodnjem letu, tako Grilc, odvisno od rezultatov javnega razpisa, ki bo objavljen v novembru.

MOL zadnji dve leti le redno servisira gasilne aparate

MOL za vzdrževanje in sanacijo stavb že od leta 2006 ne vlaga večjih sredstev. Grilc je povedal, da je bilo leta 2008 v investicijsko vzdrževanje vloženih dobrih 15 tisoč evrov, leto kasneje že skoraj polovica manj (7.970 evrov), od leta 2010 pa le redno servisirajo gasilne aparate. V zadnjem času se je po metelkovskih kuloarjih govorilo tudi o obisku inšpekcije, ki pa tja, odgovarja Grilc, ni bila poslana s strani MOL: »Občina je bila uradno seznanjena z obiskom požarnega inšpektorja na Metelkovi, vendar odločbe še ni prejela. Za obiske drugih inšpekcij (tržna, zdravstvena) smo izvedeli od uporabnikov Metelkove, z inšpektorji so se predstavniki MOL sestali, uradnih zaključkov pa MOL ni prejela.«
Občinski načrti za prihodnost Metelkove pa so, pravi Grilc, »pravno formalno urediti razmerja z uporabniki in zagotoviti sredstva za obnovo objektov v skladu z DIIP«, Na vprašanje, kje MOL vidi Metelkovo čez deset let, pa Grilc odgovarja, da bo »avtonomna kulturna cona takrat delovala legalno.«