Tiskane izdaje
Ljubljana – Storitev odvajanja in čiščenja deževnice s streh, ki jo je država uzakonila z lansko uredbo in mora biti do konca marca 2014 uvedena v vseh občinah, bo kmalu udarila tudi Ljubljančane. Vo-Ka jim je namreč že poslala ankete, s katerimi preverja površine njihovih streh, kar bo osnova za izračun nove dajatve.
Ker so v nekaterih slovenskih občinah (denimo v celjski) uredbo, ki je nastala na podlagi priporočila iz Bruslja, da je deževnico priporočljivo zbirati ločeno (EU sicer ni nikoli zahtevala zaračunavanja njenega odvajanja in čiščenja), že izkoristili za hkratno podražitev komunalnih storitev, nas je zanimalo, kdaj se spremenjeni obračun »kanalščine« obeta v MOL. In kako se bo nova storitev poznala na položnicah.
Čeprav smo na ljubljansko Vo-Ka poslali več vprašanj, smo dobili le malo konkretnih odgovorov. Ne glede na njih je že zdaj jasno, da bodo precej časa morali porabiti za analizo vrnjenih anket. Četudi jih bo od 32.000 poslanih kot napačnih vrnjenih le nekaj tisoč, bo analiza in preverjanje odstopanj na terenu komunalcem vzela več mesecev časa. Potem pa bo treba spremembe obračuna (in morebitne hkratne zahtevke za povišanje cen komunalnih storitev) potrditi še na mestnem svetu.
Pozivi lastnikom
Lastniki hiš in upravniki večstanovanjskih ter drugih stavb, ki so konec septembra začeli dobivati dopise z anketnim izpisom iz evidence, so tako zvedeli, da bo Vo-Ka za drugačni izračun odvajanja in čiščenja komunalnih odplak, v katerega bo po novem vključeno tudi odvajanje in čiščenje padavinskih voda s streh, izvedla na podlagi podatkov iz evidenc Gursa (kataster stavb, register nepremičnin), orto foto posnetkov (površin streh) in svoje evidence o uporabnikih komunalnih storitev.
Osnova za izračun odvajanja in čiščenja padavinskih voda bo površina strehe, število enot pa za določitev faktorja »omrežnine«. Ker pa bi jim zaračunavali le odvajanje in čiščenje deževnice, ki se bo stekala v javni kanal, so jih prosili, da jim sporočijo, koliko deževnice (glede na površino strehe) gre v ponikovalnice ali zbiralnike za deževnico, saj bi jim tako zbrano ali odvedeno deževnico odračunali od celotne cene za kanalščino.
Odstopanja bodo preverjali
S podpisom bo vsak uporabnik soglašal, da se podatki uporabijo za vzpostavitev evidence streh in stanovanjskih enot za potrebe oblikovanja in obračuna cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja. Če tega ne bo storil (v primerih večstanovanjskih objektov so predvideli, da anketo podpiše predstavnik lastnikov) v 15 dneh od prejema sporočila, bodo uporabili podatke iz svojih evidenc. Če bodo ti bistveno odstopali od poslanih, pa jih bodo preverili pri uporabniku, še piše Vo-Ka.
Uredba za zaračunavanje dežja
Po uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je začela veljati 1. januarja letos, imajo občine 15 mesecev časa, da jo uveljavijo. V 18. členu je določeno, da se odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh obračunavajo v kubičnih metrih glede na količino padavin, ki padejo na površino strehe, s katere se ta odvaja v javno kanalizacijio ali čisti na komunalni čistilni napravi. Po 20. členu pa se za količino te vode šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe.
Odgovori Vo-Ke
Direktor Vo-Ka Krištof Mlakar nam je zagotovil, da bodo deževnico zaračunavali za vse objekte, s katerih se odpadna padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo. Torej vsem, lastništvo objekta lokalne skupnosti ali države ne bo vplivalo na obračun teh storitev. Dodatno je pojasnil, da bodo količino padavinske vode s streh izračunavali na podlagi tlorisne površine strehe (in ne po površini strehe, kjer ima naklon strešine bistven vpliv na velikost), s katere se ta odvaja v javno kanalizacijo in jo pomnožili z letnim povprečjem padavin za obdobje zadnjih petih let.
Zavrnil je tudi možnost, da bi jim ljudje nalašč množično pošiljali napačne podatke o površinah streh in da jim ne bo treba skoraj povsod na terenu preverjati bistvenih odstopanj od podatkov iz evidenc. Če bo uporabnik hotel preurediti način odvajanja deževnice, na primer iz odvajanja v javno kanalizacijo v ponikanje, pa bo moral vložiti zahtevo za spremembo soglasja.
Ker imamo v Ljubljani več tipov kanalizacije je Mlakar zagotovil, da bodo zaračunavali le opravljene storitve. Če je odpadna padavinska voda speljana v javno kanalizacijo, bodo zaračunali odvajanje, če se te tudi čistijo na čistilni napravi, pa še čiščenje. Če je mešana kanalizacija speljana v vodotok (primeri v Vevčah), bodo zaračunali samo odvajanje. Če gre za interno kanalizacijo, ki se ne steka v javno kanalizacijo, storitve ne bodo obračunali.
Podatke o cenah bodo posredovali, ko bodo potrjene, Mlakar pa meni, da se pravzaprav spreminja le način obračunavanja posameznih storitev in da se zato proračuni občinskih blagajn ne bodo povečevali. To pomeni, da se stroški odvajanja in čiščenja prerazporedijo po dejanski količini odvedene vode v kanalizacijo na uporabnike, pri katerih odpadna voda nastane. Zagotovil je še, da bodo spoštovali vsako morebitno odločitev ustavnega sodišča, enako kot spoštujejo veljavno uredbo.
Vloga upravnikov
Iz uprave podjetja SPL, d,.d., ki je v Ljubljani eden največjih upravnikov večstanovanjskih, poslovnih in drugih stavb, so nam sporočili, da so kot upravniki tudi oni prejeli obvestilo VO-KA o predvidenem ločenem obračunavanju odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh. Zatrdili so, da za izvajanje svojih storitev po pogodbi z etažnimi lastniki razpolagajo s potrebnimi podatki, med katerimi pa ni tlorisnih površin streh. Ta z vidika upravljanja z zgradbo namreč ni nujen. Pri vzdrževanju in prenovi streh je namreč relevanten le podatek o dejanski površini, ki pa se praviloma bistveno razlikuje od njene tlorisne.
So pa zagotovili, da bodo kot upravniki poskrbeli, da bodo pravilno izstavljene račune razdelili med lastnike oziroma uporabnike stavb. Ker pa je to tudi zanje novost, so vodilni iz SPL na sedežu Vo-Ka na to temo že imeli sestanek z vodstvom tega javnega podjetja.
Sicer pa nam SPL ni navedla svojih ali pomislekov stanovalcev in lastnikov lokalov kot tudi podatka, ali so že dobili pobudo za izpodbijanje uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja iz leta 2012 na ustavnem sodišču.
Pojasnila meteorologov
Če bo cena odvajanja in čiščenja deževnice s streh uvedena še letos, bo po podatkih agencije za okolje osnova za izračun petletno povprečje padavin, ki za obdobje od 2008 do 2012 znaša natanko 1220 milimetrov na kubični meter (po uradnih podatkih hidrometeorološke službe (ARSO) jih je bilo leta 2008 1402, leto kasneje 1298, zatem 1570, predlani le 915 in lani 1215 milimetrov). Če bo to šele prihodnje leto, pa bo treba zanemariti podatek za leto 2008 in upoštevati letošnjega. Ker se MOL razprostira kar na 275 kvadratnih kilometrih in je precej razpotegnjena, nas je zanimalo, kako narediti pošten izračun, saj lahko v Zalogu pade bistveno manj padavin kot na Viču. Te pač niso razporejene enakomerno po vsej občini. Mojca Dolinar iz oddelka za klimatologijo pri ARSO, nam je razložila, da v MOL merijo padavine na več merilnih mestih. Trenutno v Klečah, za Bežigradom in v Dobrunjah.
Čeprav v Sloveniji obstajajo občine z večjo spremenljivostjo padavin (zlasti v tistih, kjer imajo veliko gora in dolin, denimo v Alpah in Karavankah) in so lahko v posameznem letu razlike v vsoti padavin po več sto milimetrov na kubični meter, v pretežno ravninski ljubljanski po njenem prepričanju znotraj občine odstopanja niso večja od zanemarljivih 20 milimetrov na kubični meter.
