Tiskane izdaje
Ljubljana – Nekoč je na Rožniku še živel divji petelin, danes ga ni več, v mesto pa prihajajo novodobni prišleki, celo rumenonogi galebi, ki so morske čeri zamenjali za strehe ljubljanskih stolpnic. Z urbanizacijo in gradnjo mest se okolje spreminja in s tem tudi ptičji svet.
Ljudje nenehno spreminjamo okolje, pri tem nekatere vrste ptic izginejo ali celo izumrejo druge pa te spremembe izkoristijo sebi v prid in se prilagodijo, je na predavanju o ljubljanskih pticah v okviru prireditev Moje zeleno mesto v Prirodoslovnem muzeju Slovenije povedal doc. dr. Al Vrezec. Najštevilčnejše ptice v Ljubljani so domači vrabec (od 34.000 do 39.000 gnezdečih parov), kos in domači golob, zelo dobro se je prilagodila tudi siva vrana.
Vračajo se siva vrana in mrhovinarji
V Ljubljani gnezdi od 4300 do 5900 parov sive vrane, za katero nekateri pravijo, da na novo kolonizira mesta, vendar to ne drži, pravi dr. Vrezec. Že v antiki in srednjem veku je bila poznana kot izrazito mestna ptica. V 18. in 19 stoletju so jo preganjali, danes pa se vrača kot urbana ptica, ki je tu že bila. Vračata se tudi krokar, na obrobju mesta so opazili od pet do deset parov, in črni škarnik, ki se pojavlja na ljubljanskem smetišču. Mrhovinarji so bili sicer značilni zlasti v srednjeveških mestih v 17. stoletju, ugotavlja dr. Vrezec. V Angliji je kralj celo izdal ukaz, da je krokar zaščiten, ker je bil glavni čistilec mesta in preganjalec kuge. Z ureditvijo kanalizacije so ga iz mest prepodili, ker je postal nadloga. Črni škarnik se še danes pojavlja v nekaterih indijskih in afriških mestih, podobno tudi egiptovski jastreb, ki pa je v Evropi iz mest popolnoma izginil in je na robu izumrtja.
Za današnje mestne ptice so urbani ekologi identificirali štiri najpomembnejša življenjska okolja: pozidane površine, smetišča, urbane vode in zelene površine, pojasnjuje dr. Vrezec. Na primeru treh vrst vranov je pojasnil prilagajanje urbanemu okolju. Siva vrana je urbano poudarjena ptica, ki zna dobro izkoristiti urbano okolje, šoja pa je urbano srednje občutljiva, ki se lahko prilagodi samo do neke mere, zato se tu le malo pojavlja. Krekovt pa se izogiba urbanega okolja, zato izginja in se raje zadržuje v odmaknjenih, zlasti gorskih gozdovih.
Koliščarji in rožnati pelikan
Urbanizacija ljubljanskega območja se je začela pred 5000 leti s prvimi kolišči na bližnjem Ljubljanskem barju, pripoveduje dr. Vrezec. Izkopanine iz mostišč pričajo, da je takrat tu živel rožnati pelikan, ki ga danes ni več. V času Emone, pred 2000 leti, je tu nastalo prvo urbanizirano okolje s 1300 prebivalci. V srednjem veku, v 17. stoletju, se je urbanizirana površina povečala, tu je bilo približno 17.000 prebivalcev. Od leta 1600 se s številom prebivalcev povečuje tudi urbanizacija. Leta 1769 so na območju Ljubljanskega barja našli navadno čigro, ki je danes izredno redek gost in tu ne gnezdi. V 18. stoletju so na območju okoli Ljubljane prevladovala odprta travišča in polja, okolica pa je imela močno gozdno zaledje; znana so bila pojavljanja čebelarjev, čuka, velikega žagarja, navadne čigre in tudi že domačega vrabca.
Spremembe v 19. stoletju, ko je urbanizacija napredovala in je prišlo do izgube gozdnega zaledja, kot gozdni ostanek pa sta se ohranila Šišenski hrib in Rožnik, so imele posledice. Takrat sta območje še poseljevala kozača in divji petelin, ki je izjemno občutljiva vrsta in ga danes v okolici Ljubljane ni več, pripoveduje dr. Vrezec. Prav tako danes v okolici Ljubljane ni več zlatovranke, ki je takrat tod še gnezdila, o čemer priča preparat ptice iz Medvod, ki ga hrani Prirodoslovni muzej Slovenije.
Od leta 1900 do 1953 je število prebivalcev naraslo z 41.117 na 113.665, to pa je povzročilo izginotje prlivke in črnočelega srakoperja, na Rožniku danes tudi ni več gozdnega jereba. Do leta 1982 je izginil tudi čuk, ki je imel v Ljubljani klasično nahajališče, danes pa velja za izumrlega na tem območju. Tudi južna postovka je na Ljubljanskem barju nazadnje gnezdila leta 1995, še danes pa je zelo pogosta ptica v Ljubljani navadna postovka. Nekatere vrste pa so prišle na novo, na primer turška grlica iz Bližnjega vzhoda, ki je danes pogosta urbana vrsta v Sloveniji.
Vzpostavljanje ravnovesja v ekosistemu
Danes ima Ljubljana 287.218 prebivalcev in mestno središče najpogosteje naseljujejo domači vrabec (v letih 2010 in 2011 so prešteli 73.000 osebkov), kos (22.500 osebkov) in domači golob (21.000). Ti pa kot potencialni plen v mesto privabljajo plenilce, kot so siva vrana, sokol selec in kragulj, kar pripomore k vzpostavljanju ravnovesja v ekosistemu, razloži dr. Vrezec. Na območju industrijskih in nakupovalnih površin prevladujejo domači vrabec, domači golob, na še odprtih gradbiščih pa živijo še nekatere specializirane vrste, denimo čopasti škrjanec in mali deževnik, vendar v zelo majhnem številu.
V mestnih naseljih in primestju sta najpogostejša domači golob in domači vrabec, primešane pa so še sorodne vrste, kot sta poljski vrabec in turška grlica. Zlasti v gnezdilnicah je pogosta velika sinica, pozimi pa različne vrste ščinkavcev, najpogostejši je zelenec. V večjih strnjenih naseljih pa se naseljujejo fazan, škorec in siva vrana, nekoliko manj pa drevesna cipa in rumeni strnad.
Vode privabljajo prezimujoče ptice
Najbolj ogrožen tip življenjskega okolja za ptice je kulturna krajina, kjer živijo jerebica, prepelica, kosec, priba, repaljščica in še kakšen travniški specialist. Vendar pa jih je čedalje manj in bodo verjetno v nekaj letih iz Ljubljane izginile. Na območju ljubljanskih gozdov so danes najpogostejši ščinkavec (4500 do 6100 parov), črnoglavka (5600 parov) in taščica. Ob vodah so najpogostejše mlakarica, ki jo najdemo ob Špici na Ljubljanici, siva čaplja z najbližjo divjo kolonijo v živalskem vrtu ter zelenonoga tukalica. Na bregu Save sta se v zadnjih letih razvili dve koloniji lastovk breguljk. V zadnjem času je opaziti tudi čebelarja, rečnega jastreba in kragulja. Ljubljanske vode privabljajo tudi večje število prezimujočih ptic, denimo labode na Ljubljanici.
Prihajata mandarinka in moškatna bleščavka
Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Po letu 2005 so opazili laboda grbca, za zdaj gnezdita dva para, eden na Koseškem bajerju, drugi v Vevčah. Tudi rumenonogi galeb se z morja seli na strehe stolpnic v mestih, kar je splošen pojav pri galebih v Evropi; išče otoke, ki so slabo dostopni kopnim plenilcem. V mestnem središču se na novo pojavlja grivar, ki sicer na širšem območju Ljubljane ni novost, gnezdi v Zvezda parku in zgodaj zjutraj spomladi lahko slišimo njegovo gruljenje. Od lani se na obrobju mesta pojavlja tudi poljska vrana, za katero so mislili, da je izumrla, a v središče mesta verjetno ne bo prišla, meni dr. Vrezec.
V drugih evropskih mestih opažajo, da so se zaradi vran in galebov začeli naseljevati plenilci, kot denimo velika uharica in pričakujejo, da se bo to zgodilo tudi v Ljubljani. Pričakujemo lahko tudi naseljevanje tujerodnih vrst, kot sta kitajska raca mandarinka in ameriška moškatna bleščavka, obe že gnezdita po Sloveniji. V večini evropskih mest pa je opaziti papige, zlasti aleksandre in meniške papige, ki jih v Sloveniji še ni, verjetno pa se bodo tudi v Ljubljani pojavile med mestnimi pticami, je prepričan dr. Vrezec. V nekaterih večjih mestih, denimo v Bruslju, Bonnu, Barceloni in Sevilli že gnezdijo. Na začetku so ljudem zaradi eksotičnosti zelo zanimive, vendar pa so na primer v Bruslju že precej nadležne.
