Dnevi za kolesarjenje, hojo in javni prevoz

Ljubljana – Med zanimivejšimi novostmi in aktivnostmi, ki jih je občina pripravila za letošnji evropski teden mobilnosti, ki se začenja jutri, so uvedba prevoza na klic z LPP-jevimi električnimi vozili, možnost prevoza koles na medkrajevnih progah LPP in zapora 17 ulic na dan brez avtomobila, ki bo prihodnji četrtek.

Zapora ene ulice v vsaki izmed 17 četrtnih skupnosti bo ena od novosti, ki jih v glavnem mestu prinaša teden mobilnosti. Ponekod bodo zaporo občutili bolj (v Šiški bo zaprt del Vodnikove ceste), drugod manj (v Trnovem je napovedana zapora Eipprove, ki je zadnje mesece že zaprta zaradi prenove). Na občini napovedujejo, da bodo prihodnji četrtek zaprte ceste in ulice oživili z raznovrstnim programom in poskušali odgovoriti na vprašanje, čemu – namesto avtomobilom – lahko namenimo javni prostor.

Prikolice na avtobusih

Podžupanja Jelka Žekar je ob včerajšnji predstavitvi programa poudarila, da so bistveno povečali število dogodkov, ki jih bodo izvedli med 16. in 22. septembrom, ko se bo teden mobilnosti sklenil z dnevom brez avtomobila. S tem bi radi v aktivnosti, s katerimi promovirajo alternativne načine mobilnosti, vključiti čim več občanov. Med trajnimi ukrepi, ki so jih ali jih še bodo letos uvedli na tem področju, med drugim navajajo prenovo Eipprove, prometno ureditev Vodmata, novi postajališči Biciklja, Kolopark ob Celovški cesti, kolesarske izboljšave v Ulici Milana Majcna in Kajuhovi ulici, ureditev drugega dela Bike parka v Podutiku, nove polnilnice za električna vozila, prevoz na klic z električnimi vozili LPP in možnost prevoza koles na medkrajevnih progah LPP. Kot je pojasnil direktor LPP Peter Horvat, bodo na nekatere avtobuse namestili prikolice, kamor bodo lahko potniki naložili kolo in ga nato uporabljali pri premikanju po Ljubljani.

Letošnji evropski teden mobilnosti poteka pod geslom Pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost. Na pozitivne učinke trajnostne mobilnosti so še pred začetkom tedna mobilnosti opozarjali tudi sogovorniki okrogle mize o tej temi, kjer pa se niso mogli izogniti vplivom onesnaženega zraka v prestolnici. Zaradi tega po nekaterih ocenah v Ljubljani vsako leto umre 60 ljudi več, kot bi jih, če bi kakovost zraka ustrezala priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije. Ali drugače, po nekaterih raziskavah je zaradi onesnaženega zraka naše življenje za šest do devet mesecev krajše.

Nesrečna lega

Tu je Ljubljana nesrečno postavljena, je poudarila Lučka Kajfež Bogataj. Kotlinska lega, neprevetrenost, zimska temperaturna inverzija in poletno pregrevanje, vse to prispeva, da je pozimi 30 ali več preseganj mejnih vrednosti onesnaženja s trdnimi delci PM10, poleti pa prav toliko dni previsokih koncentracij ozona. »V teh dveh mesecih bi morali gibanje, zadrževanje na prostem odsvetovati,« je dejala klimatologinja in dodala, da bi moralo biti za mesta, kot je Ljubljana, načrtovanje emisij (ne le iz prometa, tudi iz industrije, individualnih kurišč in gradbišč) še posebej skrbno. Opozorila je na pomen usklajenosti politik in strateških usmeritev, ki bi jih morala sprejeti država. Dokler imamo obvoznico, natrpano s tovornjaki, ki tako rekoč vozijo po Šiški, je bistvene izboljšave kakovosti zraka težko pričakovati, je dejala.

Andrej Piltaver z občinskega oddelka za varstvo okolja je bil bolj optimističen in napovedal, da se bo onesnaženost zraka še zmanjševala. Kot je znano, kakovost zraka na merilnih postajah, ki ne stojijo ob prometno obremenjenih lokacijah, večinoma že ustreza normativom, problematične pa so prometne lokacije, na kakršni stoji merilna postaja MOL v središču mesta. Tudi Piltaver je poudaril, da Ljubljana ni osamljeni otok, in opozoril na onesnažen zrak v sosednjih občinah, kjer je razširjenost daljinskega ogrevanja manjša kot v glavnem mestu in je individualnih kurišč še vedno veliko.

Andrea Backović Juričan z nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je dejala, da tudi v dneh, ko so mejne vrednosti trdnih delcev ali ozona v zraku presežene, ne gre obupati nad aktivnostmi: »Že v najožji okolici Ljubljane so zelene površine, ki jih lahko izkoristimo.« In opozorila, da je problematičen lahko tudi zrak v zaprtih prostorih, na primer zaradi neustrezno vzdrževanih klimatskih naprav, v zatohlih telovadnicah, stanovanjih med kuhanjem ... V Sloveniji je še vedno veliko ljudi s čezmerno težo – telesna nedejavnost ima lahko hude posledice za zdravje in nas na evropski ravni stane 80 milijard evrov na leto, je opozorila.

Slabe kolesarske steze

Da ima kolesarjenje ugoden ekonomski učinek, je poudaril predstavnik Slovenske kolesarske mreže Bojan Žižek. Po njihovih podatkih je kolesarjev vse več. To kažejo tudi kolesarski števci MOL, kjer so največjo rast števila kolesarjev izmerili na Dunajski cesti. Lani so jih tam našteli dobro tretjino več kot leta 2013. Je pa Žižek opozoril, da kolesarska infrastruktura še ni zadovoljiva. Ni medkrajevnih povezav, ni ustreznih kolesarskih vpadnic v mesto, so navajali sogovorniki. »Pri nas je kriterij za nakup stanovanja bližina avtoceste, v Københavnu je to bližina kolesarske steze,« je pomen kolesarske infrastrukture pri nas in v nekaterih kolesarsko bolj naprednih državah karikirala Kajfež Bogatajeva. Žižek je še dejal, da ni vsaka načrtovana kolesarska steza dobra in da si v zvezi s tem prizadevajo za spremembe zakonodaje. Pri tem je pohvalil spremembe v glavnem mestu, kot so uvajanje območij za pešce in nekatere prenove cest, ki so do kolesarjev bolj prijazne.

Ocene, kako daleč je občina pri doseganju cilja, da bi do leta 2020 z avtomobilom opravili le tretjino poti, tretjino s kolesom ali peš, tretjino pa z javnim prevozom, na MOL še nimajo. Novo raziskavo, ki naj bi dala vmesne podatke, bodo izvedli prihodnje leto. Trendi so trenutno pozitivni predvsem pri kolesarjih in pešcih. Po besedah Žekarjeve se zavedajo, da bo treba pri uporabi avtomobila narediti še veliko, vendar upajo, da bodo tudi s tehnološkimi spremembami dosegli napredek in spremenili miselnost, »da moraš z avtomobilom priti do vrat oziroma da moraš imeti v družini avto ali celo dva«.