Dodatna spomeniška zaščita za Tobačno

Ljubljana – Večina objektov nekdanje tobačne tovarne bo kmalu postala spomenik lokalnega pomena. MOL namreč pripravlja odlok o njihovi spomeniški zaščiti. Stavbe, ki so bile prej splošno zaščitene kot del ljubljanske stavbne in naselbinske dediščine, bodo po novem deležne dodatne, precej strožje spomeniške zaščite.

Zaščite bodo deležni najstarejši deli nekdanje tovarne tobačnih izdelkov, ne pa kasneje zgrajeni prizidki ali druge zgodovinsko manj pomembne stavbe. Spomeniško bodo zaščiteni ohranjeni objekti, ki so jih prvotni lastniki gradili med letoma 1871 in 1890 po paviljonskem konceptu zazidave, tobačni muzej z zbirko predmetov in gradiva, ki predstavlja preteklost in življenje tovarne in njenih delavcev, ter javni spomenik Tobačna delavka, prostostoječa bronasta skulptura Dušana Tršarja iz leta 1971, ki označuje stoletnico delovanja tobačne tovarne.

Zaradi občutljivosti starih stavb so določili tudi precej široko vplivno območje, kjer so sicer dovoljeni posamezni posegi (kopanje, rušitev, predelava ...), a le pod posebnimi pogoji varstvenega režima. Ne kaže namreč pozabiti, da so pri gradnji nesojene stanovanjske soseske Tobačna mesto ob kopanju gradbene jame in temeljenju večnadstropne kletne garaže tik ob enem od spomeniško pomembnih objektov na severnem delu območja popokali zidovi enega od njih.

Predmet zaščite in omejitve

Za posege v spomenik in njegovo vplivno območje bo treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS). Ta jih bo izdajal v skladu z določili prostorskega akta, ki ureja območje spomenika in vplivnega območja spomenika ter novega odloka o spomeniški zaščiti objektov Tobačne tovarne Ljubljana.

Predvideni varstveni režim določa, da bo treba skrbeti za celostno ohranjanje kulturnih, industrijskih, umetnostnih in arhitekturnih ter vrtnoarhitekturnih sestavin kompleksa z odprtim prostorom v skladu s prvotno zasnovo spomenika. Poleg tega bo nujno redno strokovno vzdrževanje celote in ovrednotenih sestavin spomenika ter posameznih neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove spomenika in pripadajočega odprtega prostora. Prav tako morajo biti vsi posegi podrejeni spomeniku in njegovim delom, ohranjanju njegovih varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi.

V primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela bo treba zagotoviti strokovno prenovo in vzpostavitev stanja pred posegom na stroške povzročitelja. Sekundarne objekte in prizidke bo treba odstraniti, ohraniti bo dopustno le prizidke, ki so nujni za delovanje prvotnih objektov. Prepovedano bo pozidati odprti prostor z nosilci reklam in drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev ter delovanje spomenika ali njegovih delov.

V vplivno območje spomenika bo uvrščenih 23 okoliških parcel med Bleiweisovo, Tržaško, Oražnovo in železniško progo, pri čemer bo za vse posege v njem veljal varstveni režim, ki določa podrejanje posegov obstoječi pozidavi in ohranjanju razmerja med odprtim prostorom in pozidavo. Zelo pomemben je tudi člen odloka, po katerem mora lastnik, posestnik in upravljavec spomenika v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje.

Trenutno stanje

Kako se bo v prihodnosti razvijalo skoraj deset hektarov veliko območje nekdanje tobačne tovarne, bo odvisno predvsem od tega, ali bodo našli investitorja, ki bo nadaljeval že leta 2009 začeti stanovanjsko-poslovni projekt Tobačna mesto. Po takratnem načrtu bi morali v petih letih na približno 65.000 kvadratnih metrih površine zgraditi osem pretežno stanovanjskih in dve pretežno poslovni stolpnici s 565 stanovanji in 67.000 kvadratnimi metri poslovnih površin. Med njimi bi bilo še več manjših veznih objektov in nekaj prenovljenih spomeniško zaščitenih tovarniških objektov, za celotno območje pa bi pod zemljo zagotovili tri tisoč parkirnih prostorov. Vse skupaj bi po takratnih ocenah stalo okoli 300 milijonov evrov, a se je zapletlo že pri financiranju prve faze, vredne 80 milijonov. Investitorji so poskrbeli le za zaščito gradbene jame ob železniški progi, rušenje približno polovice starih tovarniških objektov in zaščito spomeniško zaščitenih stavb, potem pa jim je zmanjkalo denarja za gradnjo javne in zasebne garažne hiše ter dveh stolpnic ob Tivolski cesti. Ker banke niso dale novih posojil, tujih investitorjev (govorili so o Azerbajdžancih), ki bi zagotovili vsaj 30 milijonov evrov za nadaljevanje del, pa ni bilo, je projekt novembra 2014 s stečajem Imosa dokončno zamrl. Kupcev zanj še vedno ni.

Ali se bo kaj premaknilo pri prodaji zemljišč in delno zgrajenega parkirišča, bo odvisno od spretnosti stečajnega upravitelja Imosa G Gregorja Ermana, ki je nedavno dejal, da v prvi polovici tega leta še ni realno pričakovati prodaje nepremičnin iz stečajne mase. Ne glede na opisane zaplete je v Tobačni oziroma v ohranjenih tovarniških objektih (še posebej na Tržaški 2) zelo živahno. Tam so namreč državni uradi in ustanove (tudi del ZVKDS), tobačni muzej, zasebne pisarne, v poslovnih prostorih pa med drugim delujejo številni umetniki (ateljeji, klub Zoo, kulturni center Tobačna 001 ...). Pred petimi leti je tam delovalo kar 143 podjetij, ustanov, podjetnikov in obrtnikov. Koliko časa bodo tam nekateri še najemniki, pa bo odvisno predvsem od morebitne prodaje teh stavb novemu kupcu in njegovih želja.