Regijski center za ravnanje z odpadki (Rcero) na Barju, največji kohezijski okoljski projekt v državi, v katerega je vključenih 36 občin, se sofinancira iz evropskih sredstev v finančni perspektivi 2007–2013. Za uspešno črpanje odobrene vsote 77,6 milijona evrov – preostanek do skupne vrednosti 152,5 milijona se zagotavlja iz državnega in občinskih proračunov – mora biti zato zaključen najpozneje konec prihodnjega leta, kar pa ne bo mogoče. Ljubljanska občina, Snaga in država so začele iskati možnosti razdelitve projekta v dve fazi, tako da bi se manjši del financiral v okviru prihodnje finančne perspektive. Kot pravi vodja projekta Mitja Praznik, so na evropski komisiji temu naklonjeni. »Predlog smo jim poslali, prejšnji teden so si tudi prišli ogledat lokacijo centra. Zdaj čakamo na stališče Bruslja, ki je neformalno naklonjen zamisli, da se projekt razdeli in se s tem najde rešitev, a ta v podrobnostih še ni opredeljena,« je povedal Praznik. Po njegovih besedah gre za okoli petnajst milijonov evrov vrednosti del, ki bodo glede na časovni načrt zapadla v prihodnjo finančno perspektivo.
Opozorilo zveze
»Ker nova usmeritev Snage ne predvideva uporabe lahke frakcije v energetske namene, se postavlja resno vprašanje o smiselnosti takšne investicije ter tudi vprašanje, ali se sploh ve, kako bo Rcero obratoval, če ne bo obrata za mehansko-biološko obdelavo odpadkov, saj te izredno drage in stroškovno požrešne investicije za zero waste ni treba graditi,« je v pismu, med drugim naslovljenem na slovensko vlado, zapisal predsednik zveze Karel Lipič.
Da gre za povsem napačno razumevanje strategije »nič odpadkov« in da so navedbe v pismu nestrokovne in zavajajoče, pa odgovarjajo v javnem podjetju Snaga. Kot pravijo, bodo z regijskim centrom zagotovili obdelavo preostanka odpadkov in predelavo bioloških odpadkov za približno 700 tisoč prebivalcev, kar pomeni, da se bo zmanjšal delež odloženih komunalnih odpadkov. To je, kot pojasnjujejo, tudi eden od glavnih ciljev strategije nič odpadkov. »Kar zadeva lahko frakcijo, ki se izloči pri obdelavi preostanka odpadkov, so tehnološki razvoj in primeri dobre prakse v nekaterih državah EU pokazali, da se razvijajo možnosti za drugačno rabo materialov, za katere smo bili še nedavno prepričani, da jih razen z energetsko izrabo ni mogoče uporabiti. Za izrabo lahke frakcije smo torej že našli druge rešitve, s katerimi se lahko deloma ali v celoti izognemo termični izrabi,« še pojasnjujejo v podjetju. Vprašanje, ali je gradnja regijskega centra smiselna, pa je po njihovem »popolnoma neumestno glede na to, kolikšen del problematike ravnanja z odpadki bo Rcero uredil in za kolikšen del Slovenije«.