Draveljčani nad gradnjo blokov niso navdušeni tako kot MOL

Protest sosedov iz Kunaverjeve ob polaganju temeljnega kamna za 54 oskrbovanih stanovanj v ljubljanskih Dravljah.

Objavljeno
10. julij 2014 14.04
Posodobljeno
10. julij 2014 16.00
Oskrbovana stanovanja Dravlje
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana

Ljubljana – S polaganjem temeljnega kamna se je v Kunaverjevi ulici v Ljubljani tudi uradno začela zidava 54 oskrbovanih stanovanj v okviru javno-zasebnega partnerstva med MOL in podjetjem Mijaks. Dogodek so s protestnimi transparenti proti uničenju parka in 29 dreves zaznamovali tudi okoliški prebivalci.

Kot je na proslavi ob začetku gradnje dejal direktor Mijaksa Miha Jarc, bodo v Dravljah, tik ob tamkajšnjem domu upokojencev, v dobrem letu zgradili dva bloka s po 27 oskrbovanimi stanovanji. Prepričan je, da bosta pomenila pomembno obogatitev ponudbe tovrstnih stanovanj na trgu.
Z Jarcem se je strinjal tudi direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada Sašo Rink. Dejal je, da ima sklad v svoji lasti že 72 oskrbovanih stanovanj, z desetimi novimi v Dravljah pa bo končno lahko pomagal večini od 12 prosilcev za oskrbovana stanovanja z mestnega čakalnega seznama. Občina oziroma njen sklad si je v zameno za zemljišče namreč v tej bodoči soseski zagotovil slabo petino vseh stanovanj.
V svojem govoru pred položitvijo temeljnega kamna pa je ljubljanski župan Zoran Janković dejal, da bodo spet naredili nekaj, kar je dobro za Ljubljančane. Še sploh, ker bo cena kvadratnega metra oskrbovanega stanovanja znašala le približno 1900 evrov. Protestnike, eden je imel celo transparent z napisom »Zoki spet 'pošteno' prodaja našo zemljo«, pa je odpravil z besedami, da je pač razumljivo, da se pri vsaki stvari najde nekdo, ki mu nekaj ni po volji. Zatem je hladnokrvno nadaljeval, da v Ljubljani v prihodnjih štirih letih pričakuje gradnjo 2000 novih neprofitnih stanovanj.

Protesti Draveljčanov

Na gradbeni ograji so se tik pred začetkom slavnosti pojavili tudi protestni plakati s pomenljivim naslovom »No pasaran« (lahko bi ga prevedli Ne bomo se predali, op. a.). Anonimneži so z njimi na zelo grob način in brez izbiranja besed vsem četrtnim svetnikom iz ČS Dravlje in mestni oblasti dali vedeti, da jih jeseni ne bodo volili, ker da so odgovorni za »masaker nad parkom in drevesi«, ki so jih dolga desetletja imeli za svoje.
Prepričani so, da bi se morali upreti ruvanju dreves in načrtnemu slabšanju življenja Ljubljančanov, »barabam pa ne bi smeli dovoliti, da jim uničujejo parke« in da si drznejo graditi na parceli, »ki bi morala biti državna, in ne občinska«. Na koncu namigujejo, da bo šlo za še eno zgodbo s praznimi stanovanji, kot so Draveljski vrtovi ali Celovški dvori, ali pa celo za novo gradbeno jamo. In se sprašujejo, ali ni to »še en tajkunsko-lopovski načrt pranja denarja«.

Konec miru

Med protestniki smo srečali tudi stanovalce bližnjih hiš, mimo katerih že skoraj mesec dni zdaj vozijo tudi tovornjaki − ti so doslej odvažali predvsem odvečno zemljo in ostanke dreves. Seveda so zaradi hrupa težkih gradbenih strojev, povečanega tovornega prometa in prahu zelo slabe volje. Prej je namreč tam vladal relativni mir, saj so gledali le v park z drevesi. Zdaj bodo morali do septembra prihodnjega leta prenašati hrup z gradbišča, po koncu gradnje pa bodo namesto v mogočna drevesa lahko gledali le v visoka bloka in avtomobile na zunanjih parkiriščih. Promet v ozkih ulicah okoli nove soseske pa se bo nekajkrat povečal.

Kaj še lahko storijo?

Kljub negodovanju pa protestnikom za zdaj ni uspelo doseči ničesar. Vsa drevesa so že padla, parka ni nikjer več, gradnje pa pravno tudi ne morejo več ustaviti, saj je gradbeno dovoljenje pravnomočno. Tako jim preostanejo le še oblike protestov, kot so cestne zapore, zapore gradbišča ...  Takih pa danes ni bilo zaslediti.