Dresnik bi lahko postal tudi »prijazni sovražnik«

Pilotni projekt dokazal, da iz invazivke lahko izdelamo papir, da je uporabna v farmaciji ...

Objavljeno
20. oktober 2016 18.56
Razstava o predelavi japonskega dresnika,Ljubljana Slovenija 20.10.2016 [razstava]
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek
Ljubljana – Japonski dresnik, ena najbolj invazivnih rastlin, ki se je razrasla že po vsej Sloveniji in smo jo doslej le zatirali in sežigali, bi lahko postala pomembna gospodarska rastlina. Kot je pokazal pilotni projekt MOL, Inštituta za celulozo in papir, Snage, Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani in društva Re-generacija, ni primeren le kot kurivo, temveč tudi za papirno in farmacevtsko industrijo.

Kot smo lahko slišali na današnji razstavi izdelkov iz pilotnega projekta predelave japonskega dresnika v papir na polindustrijski ravni na Gospodarskem razstavišču, bi ta rastlina lahko v prihodnosti postala »prijazni sovražnik«. V Ljubljani, kjer lahko meščani v zbirnih centrih Snage že dve leti oddajajo zbran japonski dresnik, ki so ga potem oddali v sežig, so se omenjeni partnerji odločili, da bodo sledili pobudi društva Re-generacija, ki je v tej invazivki prepoznalo obilen in lokalno zelo dostopen nadomestni vir celuloze.

Zato so letos s pomočjo stotih prostovoljcev najprej zbrali 1520 kilogramov dresnika, Snaga ga je zatem zmlela in prepeljala na Inštitut za celulozo in papir. Tam so najprej opravili laboratorijske analize in ugotovili, da dresnik vsebuje 40 odstotkov celuloznih vlaken, kar je povsem primerljivo z vsebnostjo vlaknin v drugih surovinah za biomaso. Ves postopek pridobivanja vlaknin in kasnejšo izdelavo papirja, papirnatih vrečk in zvezkov so izvedli na tem inštitutu. Njegova direktorica Mateja Mešl je ponosna, ker jim je kot prvim v Evropi uspelo strojno proizvesti papir iz vlaknin japonskega dresnika (so lastniki enega od dveh pilotnih papirnih strojev v Evropi).

Čeprav so v okviru tega projekta izdelali le 415 kilogramov dresnikovega papirja in izdelkov iz njih in bi bili stroški redne predelave dresnika za zdaj previsoki, je prihodnost obetajoča. Po vsem svetu namreč raste povpraševanje po naravnih celuloznih vlakninah, prav tako pa osveščenost ljudi, da bi lahko v deležu biomase in izdelkov iz njih uporabljali vse več za to primernih invazivnih rastlin (denimo pajesen, kanadsko zlato rozgo, kanelo, rudbekijo, topinambur). Še sploh, ker tudi mestna politika podpira prizadevanja, da bi plastične vrečke čim prej nadomestile papirnate.

Problem so količine

Mešlova je povedala, da je v Sloveniji sicer šest papirnic in nobene tovarne celuloze, kar pomeni, da predelava invazivnih rastlin v papir in izdelke iz njih pri nas še ni izvedljiva na industrijski ravni. V tujini bi dresnik ali druge invazivke vzeli v industrijsko predelavo le, če bi bilo teh količin vsaj sto ton na dan. Da bi se to izplačalo početi pri nas, pa bi morali premajhne količine dopolniti še s sekanci, žagovino, slamo, koruznimi stebli in drugo biomaso s primerno vsebnostjo celuloznih vlaknin.

Povedano drugače, v okviru Snage bi denimo lahko organizirali zbiralnico in drobilnico, a bi potrebovali še avtoklav (industrijska izvedba ekonom lonca) za kuhanje surovine in izločanje vlaknin iz nje. Če bi hoteli postaviti biorafinerijo za pridobivanje vse bolj iskanih »zelenih kemikalij« iz lignina (ta predstavlja 60 odstotkov dresnika), pa bi potrebovali veliko vode. To pa na območju Barja najbrž ne pride v poštev. Morda pa kje drugje.

Prihodnost

Čeprav Slovenija v svoji papirni industriji letno porabi do 400 tisoč ton celuloze in trenutno vso količino uvaža, se bo morda v prihodnosti stanje spremenilo in bomo invazivne rastline doma tudi predelovali in ne le zbirali ter nato odvažali na sežig. Mladi poganjki japonskega dresnika so primerni celo za hrano, kasneje pa so njegova stebla in korenine izjemen vir antioksidantov. Ob predelavi je 40 odstotkov njegove vrednosti v celuloznih vlaknih, 60 pa v ligninu. Iz zadnjega je mogoče pridobiti vrsto substanc, pomembnih za farmacevtsko, prehransko in drugo industrijo, predstavlja pa tudi visokoenergetsko kurivo.