Ljubljana – Ta teden so z MOL sporočili, da je večina poti na Rožnik, Golovec in Ljubljanski grad zaradi podrtih dreves neprehodnih in nevarnih, zato sprehajalce opozarjajo, naj se jim izognejo. Čiščenje gozdnih poti bo trajalo nekaj dni, v tem času pa meščane prosijo, naj se ne zadržujejo na teh območjih.
Na območju ljubljanske občine je bilo neurje z najmočnejšim vetrom, ki je podiral drevesa, v noči s ponedeljka na torek. Močno je pihalo še v torek dopoldne, tako da so delavci z dvema revirnima gozdarjema lahko šli na teren šele v torek popoldne in prve ocene škode podali v sredo. Med gozdovi s posebnim namenom v Ljubljani, ki imajo poudarjeno socialno funkcijo, kamor so uvrščena območja Golovec, Grajski hrib, Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ni bilo prizadeto samo območje na Šmarni gori.
Koridor med Rožnikom in Golovcem
Kot je povedal vodja ljubljanske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Viktor Miklavčič, je območje MOL najbolj prizadel jugozahodni veter, ki je ustvaril koridor med Rožnikom in Golovcem. Tako je v Ljubljani poleg vzhodnega dela Rožnika in severnega dela Golovca med najbolj prizadadetimi območji tudi barjanski del okoli smetišča, ki je bilo na sredini tega koridorja.
Močan veter je podiral drevesa, ki so padala večinoma cela, s koreninskim pletežem vred, zlomilo se je tudi nekaj debel oslabljenih smrek, ki jih je napadla smrekova rdeča trohnoba. Veter je podiral tudi drevesa listavcev, predvsem starejših in težjih dreves, z večjo površino krošnje.
Opozorila sprehajalcem
Sanacija na cestah je večinoma končana, po sprehajalnih poteh pa še poteka in bo predvidoma končana prihodnji teden, kar pa bo tudi odvisno od vremena, je dejal Miklavčič. Največje poškodbe so okoli Jesenkove učne poti nad Tivolijem proti Rožniku, kjer se lahko sanacija zavleče. Posamezna večja drevesa so padla tudi na Golovcu. Drevesa je podiralo tudi na Grajskem hribu, vendar ne v večjem številu.
»Obiskovalci naj bodo predvidni, izogibajo naj se območij, kjer delavci izvajajo sanacijo, pa tudi tistih delov, kjer so podrta drevesa, ker vse veje verjetno še niso padle na tla. Prav zaradi tega naj se tudi izogibajo sprehajanju po gozdu ob močnejšem vetru,« opozarja Miklavčič. Dodaja, da sprehajanje po gozdu samo po sebi sicer ni nevarno, če dogajanje spremljamo z vsemu čutili, vendar pa sprehajalci ali tekači pogosto uporabljajo slušalke, gledajo samo pot in ne zaznajo nevarne situacije.
Ob pravočasni sanaciji bo škoda minimalna
Na območju ljubljanske občine, ki ga je prizadelo neurje z vetrom, je približno deset odstotkov poškodovanega drevja v lasti MOL, ostalo je v zasebni lasti. »Če bodo lastniki les pospravili pred pomladjo, bodo lahko sanirali gozdove brez škode, v okviru dopustnega letnega poseka. Ta je od 4 do 7 kubičnih metrov lesa na leto oziroma od 40 do 70 kubičnih metrov v desetih letih v gospodarskih gozdovih, med katere so uvrščeni gozdovi na Rožniku in Golovcu; v varovalnih gozdovih, ki imajo poseben status, denimo na strmih območjih, pa je dopustni letni posek manjši. Na kakšnem delu je morda škoda večja od dopustnega letnega poseka, nikjer pa ni presegla dopustnega poseka, ki je določen za obdobje desetih let,« razlaga Miklavčič.
Pravi, da če bodo lastniki gozdov ustrezno odreagirali, les pravočasno sanirali in poskrbeni za prodajo, bo škoda minimalna. Po zakonodaji mora revirni gozdar izbrati drevesa za posek in izdati odločbo, s katero dovoli ali odredi posek. V primeru sanitarne sečnje, kot je zdajšnja, pa lahko lastniki začnejo sekati poškodovana drevesa takoj, pred sekanjem pa morajo obvestiti revirnega gozdarja. Ta območje pregleda, naredi evidenco in odločbo izda naknadno.
Tiskane izdaje
