Druga vevška vstaja proti prihodu Papir Servisa

Sporočilo s protesta: Civilne iniciative iz ČS Polje bodo skušale zbrati vsaj 1000 podpisov proti predelovalcu odpadkov.

Objavljeno
16. maj 2013 23.11
Protest krajanov Vevč proti ravnanju z okoljem Papirnice Vevče 16.5.2013 Ljubljana Slovenija
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana

Ljubljana – Vevčani se niso sprijaznili z napovedanim prihodom Papir Servisa na območje Seta na Vevški cesti 52. To je dokazala tudi današnja druga vevška vstaja, na kateri se je kljub dežju zbralo okoli 100 ljudi in glasno protestiralo s transparenti in javnimi govori.

Da se ne mislijo ukloniti interesu »umazanega« kapitala in tajkunom, ki na njihov račun služijo s predelavo odpadkov je dal ob koncu enournega zbiranja brez uradnega organizatorja v križišču Ceste 30. avgusta in Vevške ceste dal vedeti Aleš Babnik, vodja Državljanske pobuda Vevče. Napovedal je, da bodo na shode, če bo to treba, prihajali vsak mesec, hkrati pa že v kratkem po hišah začeli zbirati podpise proti prihodu in delovanju Papir Servisa v to naselje. Prepričan je, da bo od sokrajanov dobil več kot 1000 podpisov, in to na posebnem obrazcu, kateremu ne bo mogel noben očitati, da ni pristen ali da je pomanjkljiv v smislu upravnega postopka.

S tem je dal vedeti, za kako nizek udarec šteje poziv ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki je od Civilne družbe Spodnji Kašelj-Podgrad- Zalog kot ene od številnih pritožnic zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje za umestitev Papir servisa na Vevško 52 zahtevalo, naj dopolni pritožbo. Kot je pred Babnikom povedala članica prej omenjene civilne iniciative in svetnica Četrtne skupnosti Polje Minka Jerebič, so namreč po 66 dneh čakanja na odgovor, ali bodo civilnim družbam iz ČS Polje priznali status stranskih udeleženecev pri pridobivanju OVD za Papir Servis v Vevčah, dobili le odgovor, da je njihova pritožba pomanjkljiva. Očitajo jim, da ni bila vložena po zakonu o upravnem postopku. Bila je sicer v elektronski obliki, »a brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom«. Prav tako iz pritožbe naj ne bi bil razviden njihov pravni status. Zato so zahtevali, da do 20. maja pritožbo dopolnijo.

Birokratsko zavlačevanje

Sledila je burna reakcija, saj so dali vedeti, da gre le za zavlačevanje v korist Papir Servisa in da bi jih morala o morebitnih pomanjkljivostih pritožbe takoj opozoriti že Agencija za okolje. Ker tega ARSO ni storil, bi morali sklepati, da je bil preizkus na prvi stopnji opravljen, da je bila pritožba dovoljena, pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba. Če so »napako« odkrili šele na ministrstvu, pa bi morali poziv za dopolnitev pritožbe poslati takoj in ne šele 10. maja oziroma tik pred iztekom roka za odločitev o priznanju ali zavrnitvi statusa stranskih udeležencev.

Bo Virant ukrepal?

Zato je Civilna družba Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog ministru za notranje zadeve in javno upravo Gregorju Virantu že poslala pritožbo zoper sekretarko Adrijano Viler Kovačič, češ da je s svojim dejanjem 66-dnevnega zavlačevanja reševanja postopka kršila temeljne človekove pravice ogroženim prebivalcem ČS Polje, kamor se brez dovoljenj seli podjetje, ki bo onesnaževalo okolje (oziroma ga že) in ogrožalo življenja ljudi v neposredni bližini. Zahtevajo, da se ji odvzame ta zadeva, češ da načrtno deluje proti državljaniom, da ni vredna zaupanja in kot taka neprimerna za odločanje za ta primer. Kljub povedanemu so pritožniki že pripravili »dopolnjeno« pritožbo, ki jo bodo v dodatnem roku poslali kot priporočeno pošiljko še v papirni obliki. Kot je na protestu dejala Jerebičeva, upajo, da tokrat na ministrstvu ne bodo potrebovali še 60 dni za odločitev o pritožbi.

Svarila ribičev

V svojem govoru je izstopal še Marko Dimnik iz Ribiške družine Vevče. Dejal je, da bi bil prihod in delovanje Papir Servisa tik ob Ljubljanici v nasprotju s projektom Čista Ljubljanica, ki ga financirajo občine nad Ljubljano (od Brezovice do Postojne) in EU iz svojih kohezijskih skladov. Prav tako bi s svojim onesnaževanjem te reke onemogočil projekt Life, ki naj bi tudi na Ljubljanici prispeval k izboljšanju življenjskih razmer za ogrožene vrste rib. V tem primeru predvsem sulca, klena, lipana in postrvi. Še sploh, ker so na črno v reko pred dnevi že napeljali cevi za izpuste raznih odplak iz proizvodnje.