Osnutek novega gradbenega zakona (v javni razpravi je do 20. januarja) določa, da »inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem posegov v prostor, za katere po tem zakonu ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, v delu, ki se nanaša na upoštevanje določb prostorskih aktov in drugih predpisov občine, v okviru izvirne pristojnosti občine opravljajo občinski inšpektorji občine, na območju katere se poseg v prostor izvaja«. To pomeni prenos pristojnosti nadzora nad tako imenovanimi enostavnimi objekti z državne gradbene inšpekcije na občinske inšpektorate.
Pobuda za takšno spremembo je stara več kot dve leti, saj je bila to ena od zahtev občine na srečanju med predstavniki MOL in vlado Alenke Bratušek poleti 2013. Znova je ljubljanska občina podobno pobudo na ministrico Ireno Majcen naslovila junija letos in tokrat je, kot kaže, padla na plodna tla. MOL podelitev dodatnih pristojnosti občinskim inšpektorjem utemeljuje predvsem z oglaševalskimi objekti, ki so postavljeni v nasprotju s prostorskimi akti, večinoma na zasebnih zemljiščih. »Tako neurejeno stanje ogroža prometno varnost udeležencev cestnega prometa,« je zapisal župan Zoran Janković.
Neučinkovitost
Kdo bo financiral
Kot pravijo na ministrstvu, so se o tem z občinami že posvetovali in ugotovili, da pri marsikateri že danes deluje občinska inšpekcija (lastna ali skupna). Pri drugih bo »potreben nekoliko daljši čas za prilagoditev in verjetno tudi finančna sredstva, zato bomo med javno razpravo o teh možnostih dodatno razmislili in jih analizirali skupaj z občinami«. Načrtujejo, da bo zakon na vladi potrjen do junija, v državnem zboru pa oktobra.
Spremembe niso sporne le zaradi dilem s financiranjem dodatnih stroškov, temveč tudi zaradi vloge pobudnice sprememb, ljubljanske občine, na oglaševalskem trgu. Kot je znano, je agencija za varstvo konkurence leta 2013 izdala mnenje, da MOL omejuje konkurenco pri zunanjem oglaševanju, saj ne izvede javnega razpisa za oglaševalska mesta ter podaljšuje dovoljenja oglaševalcem, ki so jih izdali brez razpisa. Tudi zato je več manjših oglaševalskih podjetij lani pri inštitutu za javno upravo na ljubljanski pravni fakulteti naročilo pravno mnenje o občinskem nadzoru nad oglaševalskimi objekti. Mnenje navaja več problematičnih vidikov morebitnega prenosa pristojnosti, med drugim vprašanje z ustavo določenih izvirnih pristojnosti občine in pravne varnosti, kajti o pritožbah zoper odločitve inšpekcije po veljavni zakonodaji odloča župan. Prav tako opozarja na navzkrižje interesov, saj imajo občine z oddajanjem zunanjih oglaševalskih površin ekonomsko korist. »V zadevi, v kateri ima finančni interes, občina ne bi smela nastopati hkrati kot izključni normodajalec (s postavljanjem pravil o dovoljenosti oglaševanja na normativni ravni) in nato še kot zadnja in edina instanca za presojo, ali je poseg (oglaševanje) dovoljen.«
Slab milijon prihodkov iz taks
Na ministrstvu so mnenje proučili in odgovarjajo, da so nekatere dileme poskušali rešiti (npr. odpravo druge stopnje za pritožbe zoper odločitve inšpekcij in neposredno pravno varstvo v upravnem sporu). »Druge pa po našem mnenju ne vzdržijo resne presoje (npr. ugovor glede kolizije interesov, saj bi v primeru takšne argumentacije lahko zagovarjali, da je občina kot nosilka prostorskega načrtovanja vedno v koliziji interesov, poleg tega občinski nadzor nad lastnimi akti pozna in prakticira tudi večina drugih evropskih držav).« Toda nekatere občine, poudarja pravno mnenje, z oddajanjem površin za oglaševanje »pridobivajo znaten vir finančnih sredstev oziroma drugih koristi«. Ljubljana je lani s taksami pobrala dobrih 900 tisočakov, od tega dobre tri četrtine od Europlakata (in z njim povezanih podjetij), ki ima z MOL sklenjeni pogodbi za nadstrešnice LPP in Bicikelj, v okviru teh pa je dobil ekskluzivno pravico za oglaševanje ob mestnih cestah. Na MOL predlaganih sprememb zakonodaje nočejo komentirati. O tem, kaj bi za več reda pri zunanjem oglaševanju lahko storili že danes, bomo pisali jutri.