Država bi nadzor nad oglasi prepustila občinam

Objekti, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja: Ministrstvo s spremembami ugodilo pobudi MOL, v SOS osnutku »ostro nasprotujejo«.

Objavljeno
15. december 2015 17.46
Mladi, turisti, motivi, Ljubljana 04. september 2014
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek
Ljubljana – Medtem ko občine bijejo boj z državo zaradi zniževanja povprečnine, jim ministrstvo za okolje in prostor s spremembami prostorske zakonodaje poskuša naložiti dodatne obveznosti – tiste, ki bi jih morali zdaj izvajati gradbeni inšpektorji, a jih ne. S tem so ugodili zahtevi ljubljanske občine.

Osnutek novega gradbenega zakona (v javni razpravi je do 20. januarja) določa, da »inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem posegov v prostor, za katere po tem zakonu ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, v delu, ki se nanaša na upoštevanje določb prostorskih aktov in drugih predpisov občine, v okviru izvirne pristojnosti občine opravljajo občinski inšpektorji občine, na območju katere se poseg v prostor izvaja«. To pomeni prenos pristojnosti nadzora nad tako imenovanimi enostavnimi objekti z državne gradbene inšpekcije na občinske inšpektorate.

Pobuda za takšno spremembo je stara več kot dve leti, saj je bila to ena od zahtev občine na srečanju med predstavniki MOL in vlado Alenke Bratušek poleti 2013. Znova je ljubljanska občina podobno pobudo na ministrico Ireno Majcen naslovila junija letos in tokrat je, kot kaže, padla na plodna tla. MOL podelitev dodatnih pristojnosti občinskim inšpektorjem utemeljuje predvsem z oglaševalskimi objekti, ki so postavljeni v nasprotju s prostorskimi akti, večinoma na zasebnih zemljiščih. »Tako neurejeno stanje ogroža prometno varnost udeležencev cestnega prometa,« je zapisal župan Zoran Janković.

Neučinkovitost gradbene inšpekcije

Toda ljubljanska občina je med lokalnimi skupnostmi, ki si želijo dodatnih nalog, precej osamljena. V Skupnosti občin Slovenije (SOS), v kateri je 178 občin, prenosu nalog, kot ga predlaga ministrstvo, ostro nasprotujejo. »Prenos pristojnosti nad enostavnimi objekti (med katerimi so tudi jumbo plakati) predstavlja okoli 60 odstotkov celotnega dela državne gradbene inšpekcije, ki se poskuša prenašati na lokalne skupnosti, ker teh zadev v zadnjih 20 letih državni nivo ni mogel rešiti,« opozarjajo. Dodajajo, da se želje po nadzoru nad oglasnimi plakati pojavljajo predvsem zaradi nedelovanja gradbene inšpekcije. »Država ne opravi svojega dela, nato pa te naloge prenese na občine z argumentom, da si občine tega želijo. Občine želijo le, da se stanje uredi, saj je izvirna naloga občin skrb za potrebe prebivalcev. In če si ti ne želijo jumbo plakatov na vsaki njivi, se s to željo obrnejo na občine. Prebivalcev ne zanima, da je za to pristojna gradbena ali okoljska ali kmetijska državna inšpekcija, radi bi le živeli v urejenem okolju.« Da je razlog za prenos pristojnosti neučinkovitost gradbene inšpekcije pri nadzoru nad objekti, ki niso prioriteta, posredno priznavajo tudi na ministrstvu: »Upoštevajoč ogromen pripad zadev na inšpektorat za okolje in prostor to pomeni, da nadzor nad takšnimi objekti ni tako učinkovit, kot bi moral biti, kar se posledično med drugim kaže v velikem deležu tovrstnih objektov med nezakonitimi gradnjami.«

Kdo bo financiral nove zaposlitve?

Pri skupnosti občin predlogu nasprotujejo tudi, ker govori o gradbenem inšpektorju, zaradi česar bi po njihovi oceni potrebovali vsaj 60 novih zaposlitev, za te stroške pa država ne namerava zagotoviti denarja. »Na SOS menimo, da mora predlog zakona govoriti o občinskem inšpektorju (brez pogoja gradbene izobrazbe), predvsem pa mora država za vsak prenos nalog zagotoviti dodatna finančna sredstva,« so zapisali.

Kot pravijo na ministrstvu, so se o tem z občinami že posvetovali in ugotovili, da pri marsikateri že danes deluje občinska inšpekcija (lastna ali skupna). Pri drugih bo »potreben nekoliko daljši čas za prilagoditev in verjetno tudi finančna sredstva, zato bomo med javno razpravo o teh možnostih dodatno razmislili in jih analizirali skupaj z občinami«. Načrtujejo, da bo zakon na vladi potrjen do junija, v državnem zboru pa oktobra.

Spremembe niso sporne le zaradi dilem s financiranjem dodatnih stroškov, temveč tudi zaradi vloge pobudnice sprememb, ljubljanske občine, na oglaševalskem trgu. Kot je znano, je agencija za varstvo konkurence leta 2013 izdala mnenje, da MOL omejuje konkurenco pri zunanjem oglaševanju, saj ne izvede javnega razpisa za oglaševalska mesta ter podaljšuje dovoljenja oglaševalcem, ki so jih izdali brez razpisa. Tudi zato je več manjših oglaševalskih podjetij lani pri inštitutu za javno upravo na ljubljanski pravni fakulteti naročilo pravno mnenje o občinskem nadzoru nad oglaševalskimi objekti. Mnenje navaja več problematičnih vidikov morebitnega prenosa pristojnosti, med drugim vprašanje z ustavo določenih izvirnih pristojnosti občine in pravne varnosti, kajti o pritožbah zoper odločitve inšpekcije po veljavni zakonodaji odloča župan. Prav tako opozarja na navzkrižje interesov, saj imajo občine z oddajanjem zunanjih oglaševalskih površin ekonomsko korist. »V zadevi, v kateri ima finančni interes, občina ne bi smela nastopati hkrati kot izključni normodajalec (s postavljanjem pravil o dovoljenosti oglaševanja na normativni ravni) in nato še kot zadnja in edina instanca za presojo, ali je poseg (oglaševanje) dovoljen.«

Slab milijon prihodkov iz taks

Na ministrstvu so mnenje proučili in odgovarjajo, da so nekatere dileme poskušali rešiti (npr. odpravo druge stopnje za pritožbe zoper odločitve inšpekcij in neposredno pravno varstvo v upravnem sporu). »Druge pa po našem mnenju ne vzdržijo resne presoje (npr. ugovor glede kolizije interesov, saj bi v primeru takšne argumentacije lahko zagovarjali, da je občina kot nosilka prostorskega načrtovanja vedno v koliziji interesov, poleg tega občinski nadzor nad lastnimi akti pozna in prakticira tudi večina drugih evropskih držav).« Toda nekatere občine, poudarja pravno mnenje, z oddajanjem površin za oglaševanje »pridobivajo znaten vir finančnih sredstev oziroma drugih koristi«. Ljubljana je lani s taksami pobrala dobrih 900 tisočakov, od tega dobre tri četrtine od Europlakata (in z njim povezanih podjetij), ki ima z MOL sklenjeni pogodbi za nadstrešnice LPP in Bicikelj, v okviru teh pa je dobil ekskluzivno pravico za oglaševanje ob mestnih cestah. Na MOL predlaganih sprememb zakonodaje nočejo komentirati. O tem, kaj bi za več reda pri zunanjem oglaševanju lahko storili že danes, bomo pisali jutri.