Dvig DDV je slaba odločitev za šport

Pogovor s Tatjano Polajnar, novo direktorico javnega zavoda Šport Ljubljana.

Objavljeno
05. oktober 2012 17.47
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – Vodenje javnega zavoda Šport Ljubljana, ki upravlja 80 športnih objektov v glavnem mestu, je z oktobrom prevzela nekdanja rokometašica Tatjana Polajnar. Svet zavoda jo je imenoval že julija, mestni svet pa je njeno imenovanje potrdil na septembrski seji. Nadomestila je Romana Jakiča, ki se je konec lanskega leta iz zavoda znova preselil v poslanske klopi, v vmesnem času pa je zavod kot vršilec dolžnosti vodil Drago Banović. Pogovarjali smo se tudi o tem, kaj za zavod pomeni napovedani dvig DDV ter kako se bodo spopadali s krizo in vse manjšim obiskom v Stožicah.

Ob potrditvi vašega imenovanja v mestnem svetu so iz opozicijske SDS prišli očitki o političnem kadrovanju. Menite, da so vam znanstvo z županom Jankovićem še iz rokometnih časov, delo za njegovo družinsko podjetje Electa in kandidatura za njegovo stranko na lanskih volitvah pomagali pri tem, da ste premagali preostalih enajst kandidatov?

Mislim, da ne. Pomagalo mi je toliko, da me je župan v dvajsetih letih sodelovanja – in upam, da bo uspešno sodelovanje trajalo še najmanj dvajset let – dodobra spoznal in je vedel, kakšna sem kot osebnost in kot strokovnjakinja. V tem obdobju sem pridobila naziv komercialistke, nadaljevala študij na visoki upravni šoli in ga nadgradila na evropski pravni fakulteti, kjer sem pridobila naziv magistrice prava in menedžmenta nepremičnin. Ne poznam izobrazbe mojih protikandidatov, ki so bili zagotovo vrhunski, menim pa, da sem po izobrazbi in dolgoletnih izkušnjah s področja športa zelo primerna za to delovno mesto.

Vas je h kandidaturi nagovoril župan?

Nikakor ne. Za to je izvedel celo zadnji.

Očitki so leteli tudi na vašo funkcijo prokuristke rokometnega kluba Krim, ki ste jo opravljali v času, ko so bile izvedene sporne transakcije od občine do Grepa, prek Baze Dante, del katerih, 100.000 evrov, je končal tudi v Krimu. Kaj veste o tem?

Šlo je za zelo transparentno zadevo. Bila je posojilna pogodba, ves kredit je bil v celoti vrnjen skupaj z obrestmi, kar ve tudi davčna uprava.

Že v letnem poročilu zavoda za 2011. so zapisali, da je imela gospodarska kriza precejšen vpliv tudi na poslovanje Športa Ljubljana. Obeti za prihodnji dve leti v državi niso dobri. Kako se boste spopadli z vplivi krize?

Najprej je treba videti, kaj nas še čaka. Na primer, ali bo sprejet napovedani vladni ukrep o dvigu DDV z 8,5 na 20 odstotkov, ki zajema tudi športne objekte. Upam, da se to ne bo zgodilo. (Pogovarjali smo se v četrtek, pred vladno sejo, na kateri so povišanje DDV sprejeli tudi za uporabo športnih objektov, op. p.)

Če se bo – kaj bo to pomenilo za zavod in uporabnike športnih objektov?

Posledica bi bila osip ur in manjši obisk. Odločitev za šport na splošno ni dobra, športni klubi bodo v še težjem položaju. Toda po naravi sem optimistka in srčno upam, da vsaj športa dvig davka ne bo zajel.

Druga težava v povezavi s krizo je, da vse gospodarske družbe zmanjšujejo donacije in oglaševanje za športne klube. Ne bom rekla, da bo treba zategovati pas, a morali se bomo veliko ukvarjati s skupnimi učinki. V svojem programu sem kot cilje zapisala uvajanje zelenega računovodstva, priložnost vidim tudi v črpanju evropskih sredstev za energetske sanacije starejših objektov, ki jih ima javni zavod v upravljanju. V pripravi je že energetska bilanca vseh objektov, ki bo pokazala, kateri so najbolj sporni, kje se lahko potegujemo za evropska sredstva. Porabo energije je treba zmanjšati, saj za Šport Ljubljana pomeni velik strošek. Za konec tega leta pa je prvi cilj, da zavod ohrani pozitivno poslovanje.

Lani je zavod prevzel v upravljanje oba stožiška objekta. Bilo je kar nekaj pomislekov, da bosta preveliko finančno breme. Prva leta je pri tem pomagala tudi občina, letos in v prihodnjih dveh letih naj bi iz mestne blagajne posebej za vzdrževanje in obratovanje Stožic dobili približno pol milijona evrov. Kako kaže glede poslovanja Stožic?

Prezgodaj je še, da bi dajala ocene, saj sem delo začela šele ta teden. Sem pa že v programu zapisala, da bomo ponovili razpis za sponzorja za ime dvorane in stadiona.

Vaš predhodnik Roman Jakič je iz tega naslova pričakoval precej, 500.000 evrov na leto za dvorano in še enkrat toliko za stadion. Boste znižali izhodiščno ceno? Petrol je lani ponudil 200.000 evrov.

Najprej bom pregledala prejšnji javni razpis, nato ga bomo prilagodili glede na današnje razmere. Tako da je o tem še prezgodaj govoriti. Je pa zagotovo ena od stvari, ki jih bomo izvedli.

Pomemben del pri zagotavljanju dodatnih prihodkov je komercialna oddaja prostorov. Ob odprtju Stožic so bila velika pričakovanja v zvezi s koncertno ponudbo. A po dveh letih ugotavljamo, da se svetovne glasbene zvezde še vedno večinoma ustavljajo v sosednjih državah, v Ljubljano pa ne pridejo. Boste temu dali večji poudarek?

Brez dvoma. Če se malo pošalim, hčerka mi je takoj, ko je izvedela za moje novo delovno mesto, rekla, da morajo v Ljubljano priti One Direction in Big Time Rush. To so sicer zvezde za mlajše generacije. Vsekakor si bomo prizadevali, da postavimo Stožice na evropski zemljevid teh velikih turnej. Je pa res, da sta objekta namenjena predvsem športu. Poleg tega imajo estradne zvezde turneje razprodane po dve leti vnaprej, zato se težko dogovarjamo za leto 2015, če vemo, da moramo dati prednost košarki, odbojki, rokometu ...

Ne bi bilo mogoče kdaj kakšne športne tekme prestavili v Tivoli, da bi privabili kakšno veliko ime?

Ta možnost je. Treba je delovati z roko v roki s športnimi klubi; mislim, da se da tako marsikaj doseči. Oni so sicer na prvem mestu, vendar sem prepričana, da bodo v takih primerih prilagodljivi in razumevajoči.

Sprašujem zato, ker so koncerti ena od možnosti za povečanje števila obiskovalcev. Povprečen obisk namreč pada. V dvorani je leta 2010 posamezni dogodek v povprečju obiskalo 8500 gledalcev, kar gre pripisati tudi evforiji ob odprtju objektov, lani 5700, letos do avgusta pa le še 2100. Na stadionu je število padlo s predlanskih 6600 na lanskih 4200 obiskovalcev, letos jih je bilo samo 2500. So te številke – povprečno 2100 obiskovalcev v dvorani na dogodek in 2500 na stadionu – zadovoljive?

Tu so verjetno zajeti vsi dogodki. Mogoče bi bilo bolj zanimivo pogledati številke posebej za športne in posebej za družabne. Vedeti moramo, da lani rokometašice, ki domujejo v Stožicah, po rezultatih niso bile najbolj uspešne, podobno je bilo pri košarki. Obisk je namreč sorazmeren tudi z uspehi športnih klubov, nanje pa kot zavod ne moremo vplivati.

Veliko športnih objektov že dolgo čaka na začetek gradnje, obnove. Več let govorimo o novi Iliriji, Koleziji, gimnastičnem centru. Se ne bi bilo bolje osredotočiti na en objekt za posamezen šport?

To vprašanje bi bilo bolj umestno za oddelek MOL za šport.

Ena od dejavnosti zavoda je tudi, da daje predloge.

Zavod ima ogromno dela s samim upravljanjem objektov. Osebno menim, da je prepotrebna gimnastična dvorana. Imeli smo veliko asov, za njimi je dovolj podmladka, ki pa lahko obupa zaradi slabih razmer.

Kako gledate na gradnjo novega Bežigrajskega stadiona? Ali Ljubljana ob stožiškem potrebuje še en tak objekt?

Objekt Plečnikovega stadiona je bil zame vedno impozanten v arhitekturnem pogledu in po uporabnosti. Žalostijo me težave pri pridobivanju dovoljenj in dejstvo, da nekateri niso pripravljeni sodelovati in konstruktivno komunicirati. Glede same gradnje pa – če so sredstva in je volja, zakaj pa ne?

Bo pa konkurenca Stožicam.

Konkurenca je vedno dobrodošla. Izhajam iz športa in vedno sem imela rada konkurenco. Najboljše so težke tekme. Res je treba vložiti več truda, a je potem zmaga toliko slajša.

Večje investicije v športne objekte krije MOL, manjše pa tudi zavod sam. Katere načrtujete?

Vse je odvisno od presežkov – te namenjamo za investicije. Prednostna bo energetska prenova objektov, ker je to dolgoročno najbolj smiselno. Je pa tu veliko malih investicij, za katere gre prav tako veliko denarja, na primer menjava košev, ograj, klopi, tudi zaradi vandalizma na zunanjih igriščih.

V svojem programu dela ste omenili postavitev športne hiše v središču Ljubljane. Za kaj gre?

Na enem mestu bi ponudili vse informacije o prihajajočih športnih tekmah, organizirali promocijske dogodke zanje, prodajali drese naših znanih športnikov, ponudili informacije o športni infrastrukturi v Ljubljani. Skratka, nekakšen turistično-informacijski center s poudarkom na športu, ki bi bil namenjen tako domačinom kot turistom.