Dvomi o poplavni varnosti območja

Ljubljana – Kupci stanovanj v soseski Zeleni gaj na ljubljanskem Brdu so najbrž že odločeni. Stanovanja so si ogledali, zbrali dokumente, še danes imajo čas za vlogo in plačilo avansa. Najbrž so koga od tega odvrnili stari posnetki, ki so zakrožili po spletu; nas so spodbudili, da smo povprašali o vodni nevarnosti.

Delov bralec Matevž je na spletu izbrskal serijo fotografij, posnetih iz letala, izpred skoraj natanko štirih let. Tedaj je septembrsko deževje, kot so zapisali v Žurnalu24, Ljubljano skoraj spremenilo v slovenske Benetke. Pri preletu ljubljanskega Barja je bilo dobro videti tudi gradbišče soseske Zeleni gaj na Brdu. »Naselje leži povsem na robu poplavnega območja in z nivojem podzemne kleti sega pod nivo poplavnih voda. V času gradnje, septembra 2010, so bile kleti v fazi 5.1 že zalite. Stanovanjski sklad RS o tem seveda molči,« je ogorčen Matevž.

Območje stanovanjske soseske Brdo, funkcionalna enota F5, je zunaj poplavnega območja Gradaščice, so nam zatrdili na Stanovanjskem skladu RS (SSRS) in pojasnili, da je rob poplavnega območja Cesta na Vrhovce. Podzemna kletna etaža je od Ceste na Vrhovce odmaknjena za več kot 25 metrov, nivo zunanje ureditve F5 in sam uvoz v podzemno garažo sta dvignjena za okoli 50 centimetrov nad Cesto na Vrhovce. Morebitna poplavna voda s Ceste na Vrhovce tako ne bi smela vdreti v podzemno garažo, saj je okoliški teren višji. Podzemna etaža F5 je hidroizolirana, prav tako na območju ni podzemnih voda.

Dokaz, da je investitor opravil vse, kar se od njega pričakuje, so tudi pridobljena gradbena dovoljenja za stanovanjsko sosesko Brdo. Vsa so skladna z zakonodajo in zahtevami soglasodajalcev in urejevalcev prostora skupaj z Agencijo RS za okolje (Arso). V projektu so izvedeni vsi zahtevani ukrepi.

So bile kleti ob omenjenem deževju res poplavljene? V SSRS razlagajo: »Kletna etaža v F5 je bila v času močnega deževja septembra 2010 zalita zaradi močnega deževja in takrat še neurejenega odvodnjavanja padavinske vode na gradbišču in na širšem območju gradnje. Po ureditvi odvodnjavanja padavinskih voda z območja gradnje tam ni bilo več poplav.« Za komunalno opremo območja je bila odgovorna občina Ljubljana. Za umirjanje padavinskih voda z ureditvenega območja Brdo je investitor med drugim postavil zadrževalnik meteornih voda z izpustom v Gradaščico, ki zadrži padavinsko vodo z območja, izvedli pa so še druge protipoplavne ukrepe, predvidene v projektu in gradbenem dovoljenju.

Podobne odgovore smo dobili tudi na Arsu. Priložili so nam opozorilne karte poplav in karte poplavne varnosti ter pojasnili, da soseska ni na poplavnem območju, ampak je povsem zunaj območja zelo redkih poplav. Leta 2010 so za omenjeno območje izdelali tudi karte poplavne nevarnosti. Izračuni so pokazali, da je prav tako zunaj poplavnega območja. Za gradnjo objektov stanovanjske soseske so bila izdana vodna soglasja.