Džamija: Po 44 letih je dozorela tudi slovenska politika

Ljubljana – »Ljubljana s tem objektom ne bo več provinca,« je pred sobotnim slovesnim polaganjem temeljnega kamna dejal mufti Nedžad Grabus. Po 44 letih, odkar je bila dana prva uradna pobuda za postavitev džamije, je islamska skupnost tik pred začetkom gradnje.

Pot je bila dolga in težka. »Nikoli nismo imeli težav s pravno državo ali administracijo, ampak smo imeli težave s politiko, ki se je s tem projektom ukvarjala desetletja. Ko se je politika odločila, da spremeni svoj odnos, se je tudi projekt začel izvajati,« je dejal Nedžad Grabus in dodal, da »vsaka mlada demokracija potrebuje čas«. Prav v razliki med glasovanjem mestnega sveta o prostorskem načrtu za džamijo leta 2006 in letošnjem odločanju o spremembah prostorskega akta se po muftijevem mnenju kaže ta sprememba v politični miselnosti.

Na sobotni postavitvi temeljnega kamna pričakujejo številne visoke goste, tako iz domačega političnega prostora kot iz tujine. Med drugim pričakujejo predstavnike Katarja, Savdske Arabije, Bosne in Hercegovine, Turčije, Makedonije, Kosova, Avstrije in Švice. Koliko ljudi naj bi se zbralo, mufti ni želel napovedovati.

Tri leta za gradnjo

Novembra bo po Grabusovih besedah sledil začetek gradnje. Čeprav so upali, da bodo v soboto že imeli gradbeno dovoljenje, še čakajo, da ga upravna enota izda. Prav tako morajo še izbrati izvajalca gradbenih del. »Za projekt se je zanimalo veliko gradbincev, poskušali bomo izbrati najboljšega, ki nam bo dal tudi bančno garancijo,« je dejal mufti. V islamski skupnosti upajo, da bo gradnja trajala manj kot tri leta.

Na včerajšnji novinarski konferenci navdušenja ni skrival niti župan Zoran Janković, saj je bila džamija eden od nosilnih projektov njegove predvolilne kampanje leta 2006. Ob tej priložnosti se je zahvalil Ljubljančanom, »ki so po vseh teh letih sprejeli džamijo za svojo«. Opozoril je, da je zadnje spremembe prostorskega načrta aprila letos mestni svet sprejel brez glasu proti. »Džamija bo udejanjala osnovno idejo, da živimo skupaj in spoštujemo različnost,« je dejal.

Tako Grabus kot Janković sta poudarila, da pot do džamije ni bila le težka, ampak bo tudi draga. Še pred začetkom gradnje bomo v projekt vložili devet milijonov evrov, je povedal Grabus. Približno pet milijonov so odšteli za zemljišče, ki so ga konec leta 2008 kupili od ljubljanske občine. »Vem, da so zemljišče kupili izjemno drago, toda takrat so bile takšne cene,« je izjavil župan.

Še najmanj 12 milijonov evrov pa bo potrebnih za gradnjo objekta. Denarja na računu še nimajo, imajo pa obljube nekdanjega emirja Katarja, da bodo zagotovili 70 odstotkov potrebnih sredstev. Kot je znano, so s pomočjo sredstev iz Katarja spomladi letos že poplačali posojilo za nakup zemljišča. »Projekt bo zelo drag. Če bi se tega zavedali od začetka, bi bilo vprašanje, ali bi si sploh upali,« je sklenil Grabus.