Tiskane izdaje
Ljubljana – Mestna komisija za poimenovanje ulic predlaga, da bi v Ljubljani dobili nove ulice, in sicer Žabjo, Džamijsko in Plečnikovo. Mestne svetnike je na sinočnji seji razburjalo predvsem poimenovanje po džamiji.
Žabja ulica bi po osnutku odloka in po predlogu herpatološkega društva nadomestila južni del Koseške ceste, in sicer na odseku od Večne poti do Koseškega bajerja. Džamijska ulica bi potekala od križišča Livarske in Parmove do novega islamskega versko-kulturnega centra ter ob njem do Kurilniške. Gradnja centra, za dokončanje katerega islamska skupnost še zbira denar, je tudi razlog za novo poimenovanje. »Objekt je velika pridobitev za mesto, saj bo potrdil civilizacijski in kulturni nivo razvoja MOL, koncept sobivanja in sožitja,« so zapisali v utemeljitvi osnutka.
Ni sožitja ob Džamijski ulici
A razprava o tem v mestnem svetu je bila daleč od sožitja, saj je predlog zbudil precej nasprotovanja pri desnici. Predsednik komisije za poimenovanje naselij in ulic Janez Moškrič (SDS) je povedal, da bo pred pripravo predloga treba pridobiti mnenje komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. Odločno proti pa so bili nekateri njegovi strankarski kolegi. Anže Logar je menil, da gre za predlog, ki deli, Mojca Škrinjar pa je dejala, da v Ljubljani nimamo niti cerkvene niti sinagoške ulice. Mojca Kucler Dolinar (NSi) je menila, da gre pri poimenovanju za provokacijo.
Denis Striković je povedal, da imamo v MOL okoli 30 ulic, ki so poimenovane po objektih (Pivovarniška, Kurilniška, Tobačna, Litostrojska …) in da imamo na primer v Tržiču tudi Cerkveno ulico. Nataša Sukič (ZL) je svetnike SDS in NSi opozorila, da hodijo po poti, ki vodi v nestrpen diskurz. Sicer pa smo od svetnikov slišali različne alternativne predloge poimenovanja – od Bele ulice (po barvi objekta), Katarske (po financerju gradnje) do Mošejske ulice in Ulice ob džamiji ali Poti k džamiji.
Pred sejo so se oglasili tudi nekateri stanovalci območja in v dopisu opozorili, da so na MOL lani napovedali, da bo za dostop do islamskega centra zgrajena nova zahodna cesta, »o kateri pa se naenkrat ne sliši nič več«. Stanovalci so zahtevali, da se za širše območje pripravi prometna študija, a so namesto tega dobili »samo neprimerno novo cesto, ki bo prometno situacijo na tem področju popolnoma uničila«. Poimenovanju nasprotujejo.
Predlagatelj poimenovanja in tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić (LZJ) je zavrnil očitke, da gre za provokacijo, in ocenil, da gre za nabiranje političnih točk desnice. Spomnil je, da v Ljubljani živi okoli 40.000 muslimanov in svetnike podučil, da gre pri mošeji in džamiji za dva različna objekta. V zvezi z nasprotovanjem sosedov pa je ocenil, da gre le za peščico stanovalcev. Klub burni razpravi je proti predlogu na koncu glasovalo le pet svetnikov.
Mnenja občanov še zbirajo
Manj debate je bilo o novi Plečnikovi ulici, ki bi potekala po vzhodnem delu zdajšnje Kolezijske ulice od Barjanske ceste do križišča med Eipprovo, Emonsko in Karunovo. V SDS so sicer predlagali, naj se po arhitektu raje poimenuje današnjo Barjansko cesto, ki bi bila bolj primerna veličini Plečnika. Novo bo tudi poimenovanje parka ob Linhartovi cesti (med Železno cesto in Topniško ulico), in sicer po Edvardu Kocbeku. Še do jutri lahko občani na MOL pošljejo mnenja na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., na Komisijo za poimenovanje naselij in ulic (p. p. št. 25, 1001 Ljubljana) ali jih zapišejo na sedežih četrtnih skupnosti. Komisija bo mnenja obravnavala in za eno od naslednjih sej pripravila predlog sprememb.
Še o garaži pod tržnico
Precej časa so svetniki porabili tudi ob sprejetju nove celostne prometne strategije, s katero bo občina kandidirala za evropska sredstva. Logar je menil, da strategija ne prinaša nič novega in da je njen glavni cilj, da bo to še eden od dokumentov, v katerem bo zapisano, kako pomembna za prometno infrastrukturo je gradnja garažne hiše pod tržnico: »Strateško potrjujete, da smo pripravljeni dati 60.000 evrov za posamezno parkirno mesto pod tržnico.« Župan Janković ga je označil za »manipulatorja« in spomnil, da bo poleg garaže dograjena tudi Mahrova hiša in urejen Vodnikov trg. Da s to strategijo občina odstopa od mestne železnice, je menila Nataša Sukič in opozorila, da je v njej premalo ukrepov za povečanje uporabe javnega prevoza. Predlagala je, naj se Ljubljana zgleduje po Dunaju, kjer so s pocenitvijo letne vozovnice dosegli povečanje števila potnikov javnega prevoza. Matej Javornik (SMC) je dodal, da je razmerje med ceno mesečne vozovnice in ceno enega prevoza v Ljubljani 31, na Dunaju pa je to razmerje 22. Striković je ocenil, da je strategija vsaj pomanjkljiva, če ne kaj drugega, v njej na primer ni odgovorov na pobude, ki so jih občani dali na javnih razpravah.
Črnogradnje na Tomačevem
Cilj akta za delno prenovo Tomačevega, in sicer območja na površini štirih hektarov južno od Save, pa je legalizacija stanovanjskih hiš, ki so bile nelegalno zgrajene na občinskih zemljiščih. Po besedah Alenke Pavlin z oddelka za urejanje prostora bo dokument podlaga za legalizacijo 49 objektov, predvidena pa je rušitev 12 objektov, od tega šestih pomožnih. Osnutek tudi daje možnost gradnje 12 novih objektov. Brnič Jager je opozoril, da gre za najvišje vodovarstveno območje, kjer velja prepoved gradnje, zato bi moral iti osnutek v smeri odstranitve objektov in zagotovitve nadomestnih zemljišč zanje. Javni obravnavi dopolnjenih osnutkov v četrtnih skupnostih bosta jutri za Brdo in prihodnjo sredo za Tomačevo.
Svetniki so soglašali tudi z imenovanjem direktoric dveh mestnih zavodov. Mestno knjižnico Ljubljana bo po upokojitvi zdajšnje direktorice Jelke Gazvoda vodila Teja Zorko, ki se je edina prijavila na razpis in ki trenutno vodi Slovansko knjižnico. Več je bilo zanimanja za razpis za direktorja Športa Ljubljana, prispelo je kar 12 prijav, svet zavoda pa je med njimi izbral dosedanjo direktorico Tatjano Polajnar.
