Energetska sanacija javnih stavb: veliko projektov, premalo denarja

MOL za evropska sredstva za energetsko obnovo kandidira s sedmimi projekti za 1,5 milijona evrov.

Objavljeno
04. december 2012 15.43
Posodobljeno
05. december 2012 08.00
rsi_dijaski dom bezigrad
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek

Ljubljana – Zanimanje lokalnih skupnosti za evropska sredstva, ki so na voljo za energetsko sanacijo javnih stavb, je veliko. Na razpis ministrstva za infrastrukturo in prostor je namreč že v prvem roku prispelo mnogo več prijav, kot je na voljo denarja.

Razdelili bodo sredstva za sofinanciranje energetske sanacije stavb v lasti lokalnih skupnosti, in sicer za projekte energetsko učinkovite sanacije obstoječih stavb ali ukrepov nadomestne gradnje v primeru nesmotrnosti investicije v obnovo obstoječih stavb (toplotna izolacija fasad, toplotna izolacija podstrešja, zamenjava oken).

Poleg tega so lahko lokalne skupnosti prijavile tudi projekte za sanacijo sistemov in uporabo ali vgradnjo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje stavb ter do okolja prijaznih decentraliziranih sistemov za energijsko oskrbo s poudarkom na kogeneraciji in rabi obnovljivih virov energije. Gre za sredstva EU iz kohezijskega sklada v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013.

Najdražja obnova OŠ Vide Pregarc

Ljubljanska občina je na razpis prijavila sedem projektov v skupni vrednosti 1.544.000 evrov. Za sanacijo ogrevalnega in hladilnega sistema ter kotlovnice na Ljubljanskem gradu so zaprosili za 672 tisočakov. Celotna investicija na Gradu bo sicer stala 1,2 milijona. Poleg tega so prijavili energetske sanacije treh vrtcev (kašeljske in vevške enote vrtca Pedenjped ter enote Čebelica vrtca Otona Župančiča) in ene šole (OŠ Vide Pregarc). Skupna vrednost teh štirih projektov je dobrih osem milijonov, na MOL pa so zaprosili za 14-odstotno sofinanciranje, to je 820 tisoč evrov. Največ, 4,7 milijona, bo stala obnova OŠ Vide Pregarc, pri čemer bi občina rada pridobila slabih 400 tisočakov evropskih sredstev. Skoraj dva milijona je vredna tudi obnova enote Čebelica, na občini kandidirajo za sofinanciranje v znesku 127 tisoč evrov.

Zadnja dva projekta sta manjše vrednosti: prenova kotlovnice v OŠ Vič in prenova toplotne postaje v vrtcu Ledina bosta skupaj stali dobrih 200 tisoč evrov, občina pa si želi na razpisu pridobiti dobrih 52 tisočakov. Razpis sicer omogoča najvišjo možno, stoodstotno stopnjo financiranja upravičenih stroškov, občine morajo kriti le DDV.

Na MOL je v pripravi še več projektov energetske obnove različnih javnih objektov, s katerimi nameravajo kandidirati na drugem roku za oddajo vlog istega razpisa ministrstva, ki je določen za konec januarja prihodnje leto. Kot so napovedali, bodo na naslednji rok prijavili projekt energetske sanacije bežigrajske enote zdravstvenega doma, ki bo stala 538 tisoč evrov, Šport Ljubljana pa se namerava potegovati za sofinanciranje energetske obnove Hale Tivoli (projekt je ocenjen na tri milijone evrov), dvorane Kodeljevo in centralnega kopališča Tivoli. V pripravi so tudi projekti za prenovo toplotnih postaj oziroma kotlovnic v več vrtcih in osnovnih šolah.

Ves denar razdeljen že v prvem roku?

A morda bodo morali z omenjenimi projekti počakati na nova sredstva oziroma nove razpise države. Na razpisu za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti je namreč na voljo le 52 milijonov evrov, že v prvem roku pa je na ministrstvo za infrastrukturo in prostor prispelo 186 vlog iz 125 občin v skupni vrednosti 107,6 milijona, od tega je upravičenih stroškov skoraj 92 milijonov. Kot je v državnem zboru nedavno povedal minister Zvonko Černač, so občine večinoma prijavile investicije v osnovnih šolah, vrtcih, zdravstvenih domovih, pa tudi v nekaterih upravnih stavbah, knjižnicah in kulturnih domovih.

»Projekt bo gotovo poleg večje energetske učinkovitosti posameznih stavb prispeval tudi k pospešku v gradbeništvu, predvsem na mikroravni,« je prepričan Černač, ki je napovedal, da naj bi bile odločitve o izbranih projektih znane sredi decembra, januarja pa bodo sledili podpisi pogodb o sofinanciranju.