Eno so lahko zakoni, drugo pa izkušnje ljudi

Ljubljana – Po dvajsetih podeljenih v preteklih letih so v mestni hiši včeraj novim sedmim institucijam, zavodom in podjetju podelili certifikat »LGBT prijazno«. Ta naj bi zagotavljal boljše razumevanje temeljnih pravic pripadnikov LGBT skupnosti in bolj vključujoče okolje.

»Morda kdo misli, da so vsi vključeni, toda vključenost ne pomeni, da se vključuje vse na isti način, ampak tako, da specifično obravnavamo skupine ljudi na podlagi njihovih potreb,« poudarja Anja Koletnik iz zavoda Transfeministična iniciativa TransAkcija, v katerem poleg Legebitre in društva Škuc izvajajo izobraževanje za pridobitev certifikata »LGBT prijazno«, ki je sicer projekt ljubljanske občine.

Anja Koletnik pravi, da je certifikat »pomemben korak, a vendarle majhen«. Po njenem bo namreč treba narediti še veliko na številnih področjih. »Čeprav zakon o varstvu pred diskriminacijo prepoveduje diskriminacijo tudi na podlagi spolne identitete in spolnega izraza, to še ne pomeni, da denimo transspolne osebe tega ne doživljajo,« poudarja.

Ko so leta 2015 v zavodu TransAkcija, v katerem med drugim ponujajo podporo vsem transspolnim in cisspolno nenormativnim osebam ne glede na spolno identiteto ali spolni izraz, izvedli raziskavo med 65 transspolnimi ljudmi v Sloveniji, jih je 69 odstotkov opozorilo, da so bili priča diskriminaciji oziroma nasilju zaradi spolne identitete. »Eno je, kar pravijo zakoni, drugo pa, kar ljudje doživljajo v zasebnosti svojega doma, na ulici ali pri uporabi javnih storitev. Poleg tega je treba vedeti, da so zakoni pisani za družbeno večino, v tem primeru za heteroseksualne, kar pomeni, da že v osnovi nismo na isti ravni. In ljudje pogosto ne prijavljajo nasilja in diskriminacije prav zato, ker se bojijo, kakšne obravnave bodo deležni tudi med samim postopkom.«

Kaj s pridobljenim znanjem?

Certifikat »LGBT prijazno«, pri čemer kratica označuje lezbično, gejevsko, biseksualno in transspolno skupnost, naj bi med drugim zagotavljal vključujoče okolje in večjo občutljivost za zaznavanje kršitev pravic teh ljudi v delovnem in uporabniškem okolju. Letos so ga prejeli fakulteta za matematiko, IBM Slovenija, Mladi zmaji in štirje ljubljanski vrtci. Toda Anja Koletnik pri tem opozarja, da bi moral biti večji poudarek tudi na implementaciji in širjenju znanja, in ne zgolj na štiriurnem izobraževanju, kot ga izvajajo za ustanove in podjetja, na podlagi katerega ti pridobijo certifikat. »Mi izobražujemo vodstveni kader, potem pa je od njih odvisno, ali bodo to znanje predali zaposlenim,« pravi vodja in ustanovitelj_ica zavoda TransAkcija. »Poleg tega se ne preverja, ali prenos znanja poteka in kaj se v instituciji ali podjetju dogaja po letu ali dveh od pridobitve certifikata, pa bi bilo dobro, da bi se.«

Simbolno sporočilo

Da je podeljevanje certifikata »LGBT prijazno«, ki ga poznajo številna mesta po svetu, predvsem pomembno simbolno sporočilo, meni Roman Kuhar, sociolog z ljubljanske filozofske fakultete, ki med drugim raziskuje gejevske in lezbične študije. »Če gre nekdo, ki je istospolno usmerjen, v zdravstveni dom in na vratih piše 'LGBT prijazno', mu to daje jasno sporočilo o varnem prostoru, kjer lahko brez strahu spregovori o svoji spolni usmerjenosti.« Poudarja pa, da zaradi takšnih nalepk celotna družba ne bo bolj vključujoča. »Jih pa razumem kot korak v pravo smer, v smer prizadevanja za družbo, v kateri takšne nalepke ne bodo več potrebne, ker bo samoumevno, da razlike med nami ne morejo biti temelj za takšno ali drugačno obravnavo. Toda tam še nismo, kar med drugim potrjujejo negativni odzivi na podeljevanje certifikatov,« poudarja profesor sociologije.

»Čeprav bi lahko rekli, da gre pri podeljevanju takih certifikatov za neki neoliberalni projekt, podobno kot pri certifikatu 'družini prijazno podjetje', je prvi primer vendarle poskus vključevanja različnih ljudi, enake obravnave in nediskriminacije, zato se mi to zdi dobro.« Kuhar sicer opozarja, da so zakoni nad tovrstnimi certifikati. »Pri tem si lahko predstavljam situacijo, da ima neki urad nalepko 'LGBT prijazno', toda istospolni par tam ne more, denimo, posvojiti otroka, ker zakonodaja tega ne omogoča.«