Tiskane izdaje
Ljubljana – Število občinskih kamer v glavnem mestu se povečuje. Pojav snemanja javnih prostorov sicer ni nov, a dobiva nove razsežnosti, opozarjajo v Piratski stranki Slovenije, v kateri so pred dvema letoma začeli projekt nadzorovan.si.
V Ljubljani nas spremlja okoli 300 kamer
Na ljubljanski obvoznici je 15 lokacij, ki jih nadzoruje 25 kamer. V Prometno-informacijskem centru za državne ceste, v katerem na spletni strani vodijo seznam vseh nadzornih kamer s priloženimi slikami videoposnetkov, pojasnjujejo, da so ti namenjeni uporabnikom slovenskih avtocest za »lažje načrtovanje potovanja«. Videonadzor se na obvoznici, ki vodi v glavno mesto, ne konča. Na ljubljanskih mestnih parkiriščih, v večjih križiščih, podhodih, ob potopnih stebričkih in zapornicah je postavljenih še vsaj okoli 252 kamer, ki jih upravljajo v javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT) in jih, kot pravijo, uporabljajo za nadzor prometa, prometne opreme in upravljanje sistemov. Še več deset kamer je v glavnem mestu postavljenih v upravnih zgradbah in občinskih prostorih. Leta 2014 je podjetje LPT nadzorovalo 175 občinskih kamer.
Kot so pred časom pojasnili v LPT, posnetke videonadzornih kamer hranijo od tri do pet dni, nato jih presnamejo. Če se v tem času zgodi izreden dogodek na kateri od lokacij pod nadzorom kamere in dobijo poziv policije ali sodišča, zahtevani posnetek shranijo in ga na podlagi naloga tudi izročijo. Takšnih primerov je po oceni LPT okoli sto na leto.
Da pojav snemanja javnih prostorov ni nov, se je pa ta segment nadzora »razvil v neslutene razsežnosti«, opozarja Rok Deželak iz Piratske stranke Slovenije, v kateri so pred dvema letoma začeli projekt nadzorovan.si. Na spletnem zemljevidu si je tako mogoče ogledati, kje so postavljene nadzorne kamere v slovenskem glavnem mestu, prav tako je mogoče dodati na novo opažene.
Območje širšega centra Ljubljane, ki leži med Roško cesto na vzhodu, parkom Tivoli na zahodu, Linhartovo cesto na severu in Aškerčevo cesto na jugu, je na zemljevidu, ki je nastal v projektu nadzorovan.si, obarvano s številnimi rdečimi geolokacijskimi točkami. Vsaka od njih pomeni videonadzorno kamero. »V zadnjem obdobju smo opazili težnje nekaterih državnih organov po zviševanju tako imenovanih varnostnih standardov. Javni prostor je vse bolj nadzorovan in pokrit z najrazličnejšo tehnologijo nadzora nad državljani, tako v mestih kot v prometu. Uporabljena tehnologija nadzora, kot so kamere, ni pod nadzorom. Z njo razpolaga vse več posameznikov, gospodarskih družb in uradov, ki za postavitev nimajo dovoljenj,« opozarja Deželak.
Vse več kamer
Da se uporaba videonadzornih kamer, do katerih se dostopa preko računalnika, tablice ali pametnega telefona nezadržno širi, opažajo tudi v uradu informacijskega pooblaščenca. Videonadzornih kamer ne uporabljajo le institucije in podjetja za varovanje ljudi in premoženja ter druge namene, temveč tudi posamezniki, ki izvajajo nadzor nad svojimi domovanjem in drugo lastnino.
Številni primeri po mnenju pooblaščenca kažejo, da dostopi do videoposnetkov, niso zavarovani z gesli oziroma so ta pogosto tovarniško privzeta ali zelo preprosta. »Neustrezno zavarovan dostop do videonadzornih kamer, ki so povezane s spletom, omogoča zlonamernim ali radovednim, da se nepooblaščeno in brez lastnikove vednosti seznanijo s tem, kar se dogaja v prostorih podjetja ali celo njihovega doma,« opozarjajo v uradu.
Deželak iz Piratske stranke meni, da se državljani ne zavedajo problema nadzora in izgube zasebnosti, kot se tudi ne zavedajo svojih pravic. »Pridobljeni podatki so podvrženi lastni presoji tistega, ki z njimi operira oziroma upravlja. Skrbi nas tudi, da so pridobljeni podatki nezaščiteni in podvrženi možnosti zlorab. Z razvojem tehnologije se bo učinkovitost nadzora še povečala. S povečanimi pooblastili policije lahko sedaj prosto in brez omejitev uporabljajo brezpilotnike, uporabljena tehnologija nadzora, kot so video, prepoznava obraza in termovizija, v zakonu ni definirana. Varnostna industrija s pojavom novih groženj, prosperira. Ne glede na nizko varnostno oceno tveganja v Sloveniji, država čedalje bolj kupuje tehnologijo za nadzor nad državljani. Prav tako spreminja zakonodajo, kjer represivni organi pridobivajo čedalje večje pristojnosti,« še dodaja. Prepričan je, da se ne glede na večji nadzor varnost državljanov ne bo povečala. »Izgubili smo ustavnopravno kategorijo pravice do zasebnosti, država pa bo s svojim delovanjem na tem področju čedalje manj transparentna,« meni Deželak iz stranke, v kateri so pred časom pridružili Skupini za varnost državljanov proti represiji s ciljem naslavljati obstoječo zakonodajo z vidika nadzora. Na začetku januarja letos so tako opozorili na zakona o novih pooblastilih policije in redarstva. Po njihovem »povečujeta oblike represije s strani države preko policistov in redarjev, omogočata grobe posege v zasebnost državljanov, nižata kazensko-pravne standarde in svobodo državljanov«.
