Hala Tivoli: Z več kot prepolovljeno ceno do posla Elea

Preobrat pri javnem naročilu: Za pripravo dokumentacije izbrana Elea, ki je ceno z 286.000 spustila na 120.000 evrov.

Objavljeno
12. februar 2013 14.39
Posodobljeno
13. februar 2013 11.00
Slovenija Ljubljana 08.01.2013 -Hala Tivoli. Foto: Leon Vidic/Delo
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana

Ljubljana – Projektne dokumentacije za prenovo Hale Tivoli ne bo pripravljalo podjetje Kastel, kot je sprva kazalo, pač pa Elea iC. Ta je privolila v razpisni rok, ki za pripravo dokumentacije PGD in PZI določa deset dni, in svojo prvotno ponujeno ceno znižala za več kot polovico. Odločitev še ni pravnomočna.

Odločitev o izbiri ponudnika je župan Zoran Janković podpisal v četrtek, neizbrani kandidati pa imajo do sredine prihodnjega tedna čas, da se na sklep pritožijo. Razplet je glede na prvotni potek dogodkov presenetljiv, saj je občina, kot smo poročali, odločitev o izbiri sprejela že 21. januarja. Takrat je kot najcenejšega ponudnika izbrala podjetje Kastel. Ta je ponudil 120.000 evrov, začetna cena Elee je bila 286.000, druga dva kandidata, Komunaprojekt in Protim Ržišnik Perc pa sta bila dokumentacijo pripravljena pripraviti za 150.000 oziroma 231.000 evrov – zneski ne vključujejo DDV.

Na občini so se medtem zavili v molk; samega postopka in pogajanj ter končne odločitve do njene pravnomočnosti (če ne bo pritožb, bo odločitev pravnomočna konec prihodnjega tedna, sicer pa se lahko postopek še precej zavleče) ne komentirajo. Kot pa je razvidno iz obrazložitve končne odločitve o oddaji naročila Elei, se je zapletlo že takoj po prvi izbiri izvajalca.

Nova dejstva z zamudo

Že naslednji dan, 22. januarja, je občina »naknadno ugotovila nova dejstva« – da so bile vse štiri prejete ponudbe »neprimerne«. Po naših informacijah je bila ta ugotovitev posledica zahteve za vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika. MOL je zato razveljavila odločitev o oddaji naročila in postopek vrnila v fazo analize ponudb, vse štiri ponudnike pa 25. januarja pozvala, naj v treh dneh v svojih ponudbah odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti.

To so trije ponudniki (Kastel, Elea in Komunaprojekt) tudi storili. Protim RP pa ne, saj so vztrajali pri daljšem roku izvedbe del. Kot nam je pojasnil Andrej Ržišnik, so vztrajali pri svoji ponudbi, ki je bila realna tako glede roka kot cene. Povedal je, da bi dokumentacijo lahko izdelali najhitreje v dveh mesecih in pol in da bi s ponujeno ceno lahko plačali zaposlene za opravljeno delo. Samo končno odločitev MOL pa je označil za času primerno – »pustno«.

V novem krogu pogajanj (30. januarja) sta osnovne cene znižala Komunaprojekt in Elea, medtem ko je Kastel vztrajal pri 120.000 evrih. Najnižjo ponudbo je oddal Komunaprojekt, in sicer 118.900 evrov, Elea pa je izenačila ceno Kastela. Pri tem pa naročnik ni upošteval izjave Komunaprojekta o manjši rabi energije (z njo so kandidati lahko pridobili 15 točk od 100 možnih), ker je ta ni navedel že v osnovni ponudbi in ker to ni bil predmet pogajanj.

Tako sta ob enaki ceni ostala v igri Kastel in Elea, ki sta oba dobila dodatne točke za manjšo porabo energije. Ker je Elea v ponudbi predvidela manjšo rabo energije kot Kastel, je dobila 15 dodatnih točk, Kastel pa enajst. S skupaj 99,22 točke je bila tako kot najugodnejša ponudnica izbrana Elea. Če bo odločitev obveljala, bo občina tako za projektno dokumentacijo odštela 144.000 evrov (z DDV).

Nemogoče  postalo mogoče

Naj spomnimo, da je Elea v prvotni ponudbi oddala daljši rok izvedbe del in da je bil njen generalni direktor Anjo Žigon na odpiranju ponudb pred slabim mesecem zelo kritičen tako do razpisnih pogojev kot do nizkih cen konkurence. Takrat je trdil, da je njihova cena (286.000 evrov) realna, in bil zgrožen nad nizkimi cenami drugih ponudnikov. Zato se mu ni zdelo čudno, da mnoga arhitekturna in gradbena podjetja drugo za drugim propadajo.

Prav tako je bil prepričan, da je rok desetih dni za izdelavo dokumentacije neizvedljiv. Potegnil je celo vzporednico z najemom kitajskih delavcev za izvedbo naročila: »Če bi imel tisoč Kitajcev, ki bi v enem dnevu izrisali celoten projekt, bi bilo potrebnih še največ 60 dni, da bi pridobili soglasja.«  Žigon pravi, da je »še vedno mnenja, da so bili razpisni pogoji neresni in žaljivi do projektantov in stroke na splošno«. Dodaja pa, da je po razveljavitvi prvotne odločitve župan ponudnike pozval, naj pomagajo rešiti situacijo in naj na to gledajo kot donacijo mestu, državi in družbi. Zato so se odločili, da »oddamo tako ponudbo, za katero smo menili, da bomo izbrani«.

Elea je sicer eno največjih projektantskih podjetij v Sloveniji. Leta 2011 so imeli 4,1 milijona evrov prihodkov in 12.000 evrov čistega dobička. V tem letu jim je sicer promet upadel za približno tretjino v primerjavi z letom 2010, se jim je pa po podatkih supervizorja precej povečal delež nakazil iz javnega sektorja. Med javnimi organi, s katerimi je podjetje v preteklih letih največ poslovalo, pa ima daleč največji delež prav ljubljanska občina.

Kot smo že poročali, je razpisu MOL nasprotovala tudi Zbornica za arhitekturo in prostor, ki ga je označila za slabo prakso javnega naročanja. O tem, da so kljub razpisnim pogojem, ki ne dopuščajo kakovostne izvedbe del, na razpis prispele štiri ponudbe, pa so zapisali: »Naši člani in njihova podjetja naša prizadevanja vedno znova demantirajo s svojimi neobičajno nizkimi ponudbami in z udeležbo na razpisih z nesprejemljivimi pogoji.« Direktor Zbornice Andrej Goljar je včeraj menil, da temu ni kaj dodati.