Hiša na Gornjem trgu še naprej v sodnih mlinih

MOL začela postopek za vpis etažne lastnine, zasebna lastnica Lidija Bokal zahteva, da se zavrne.

Objavljeno
03. marec 2014 17.49
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Predlog občine, naj okrajno sodišče začne postopek za vpis etažne lastnine po istoimenskem zakonu za hišo na Gornjem trgu 13, kjer ima občina eno stanovanje, je večinske lastnike, družini Roškar in Bokal, tako razburil, da od sodišča zahtevajo, naj zavrne uvedbo postopka.

Primer je zanimiv zato, ker je ljubljanski stanovanjski sklad doslej že šestkrat neuspešno skušal prodati 95 kvadratnih metrov veliko stanovanje v spomeniško zaščiteni stavbi. Kupca, ki bi vplačal varščino za resnost ponudbe in ga potem na dražbi kupil, v vseh dosedanjih poskusih prodaje ni bilo. Pač pa so se na vsakem pojavili predstavniki omenjenih družin, ki so mu pisno ugovarjali in zahtevali njegovo razveljavitev ter prepoved vseh nadaljnjih dražb ali javnih zbiranj ponudb. Po njihovem prepričanju te niso bile zakonite, češ da MOL prodaja iz denacionalizacije izvzeto stanovanje s pravicami, ki mu ne pripadajo. Zanje je sporna prodaja solastniškega deleža na skupnih delih stavbe in zemljišču.

Ker občina denacionalizacijskim upravičencem stanovanja ni hotela prodati le kot sobe brez solastniškega deleža na skupnih delih stavbe in zemljišču, posla pa z njimi niso izpeljali niti z neposredno prodajo (aprila lani je MOL ponudila ceno 93.500 evrov, Bokalovi pa so bili pripravljeni plačati le 13.315 evrov), je julija na sodišču vložila predlog za vzpostavitev etažne lastnine na podlagi zakona o vpisu etažne lastnine (Zvetl). V zemljiški knjigi so nato vpisali zaznambo začetka tega postopka.

Občinsko stališče

V sodnem postopku se bo po mnenju MOL nesporno ugotovilo, kakšen je pravni status stanovanj in splošnih skupnih delov stavbe ter pripadajočih zemljišč. Prepričani so, da vzpostavitev etažne lastnine za stavbo v zakonsko predpisanem postopku nikakor ne more biti nezakonito ali neupravičeno ravnanje. Napačno se jim zdi tudi stališče, da predloge po Zvetlu ponavadi vlagajo večinski lastniki. Največkrat to storijo pridobitelji posameznih stanovanj, ki ne morejo doseči vpisa posameznega dela stavbe v zemljiško knjigo (ta se običajno združuje s predlogom za določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe in predlogom za določitev stavbi pripadajočih zemljišč).      

Na podlagi pojasnil vodje evidenčnega oddelka vrhovnega sodišča so na občini še sklenili, da do odločitve okrajnega sodišča o njihovem predlogu stanovanja na Gornjem trgu ne bodo prodajali (zadnja neuspešna dražba za 129 tisočakov je bila 3. januarja letos). Ker vedo, da postopki lahko trajajo več let, so na začetku februarja sodišče zaprosili za prednostno reševanje zadeve.

Pritožba Bokalove

Ko smo Lidijo Bokal vprašali, kako komentira potezo občine, nam je poslala več strani dolgo opozorilo, ki ga je sredi februarja naslovila na nepravdni oddelek ljubljanskega okrajnega sodišča. Z njim zahteva, da sodišče zavrne uvedbo postopka po Zvetlu, saj bi bilo to v nasprotju s pravicami, zapisanimi v ročno vodeni zemljiški knjigi.

V pojasnilu je kot »večinska lastnica zaščitene stavbe – spomenika Gornji trg 13« opozorila, da je občina predlagala postopek za vzpostavitev etažne lastnine po Zvetlu na podlagi podatkov, vpisanih v elektronsko evidenco, četudi gre po njenem prepričanju za vsebinsko napačen prenos podatkov iz ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko. Da neskladje še vedno obstaja, nadaljuje Bokalova, dokazuje več zahtev vrhovnega sodišča za uskladitev podatkov, naslovljenih na predsednico okrajnega sodišča Vesno Pavlič-Pivk. Dokler podatki iz ročno vodene zemljiške knjige ne bodo dobesedno preneseni v elektronsko aplikacijo, je po njenem mnenju edina verodostojna listina ročno vodena zemljiška knjiga.

V nadaljevanju razlaga, da je bila njihova družinska hiša s pravnomočno denacionalizacijsko odločbo vrnjena upravičencema Aleksandru in Vladimirju Roškarju v celoti, skupaj s pripadajočimi zemljišči, že junija 1993. V odločbi piše, da se vsakemu vrne lastninska pravica na podržavljenem premoženju v hiši do ene idealne polovice. Izjema so bila iz nacionalizacije izvzeta stanovanja, ki so v izreku natančno našteta in opisana po površini posameznega stanovanja (ta so deklarirana kot ločene sobe) in v skupni površini 305 kvadratnih metrov.

Prodajajo sobo, ne stanovanja

Zato Bokalova sodišče opozarja, da je lastninska pravica na stanovanjih, izvzetih iz nacionalizacije, v denacionalizacijski odločbi le zaznamovana – torej brez deleža na hiši in zemljišču, kar da je vpisano v ročni zemljiški knjigi. Ker se po 66. členu zakona o denacionalizaciji sprememba zemljiškoknjižnega stanja po uradni dolžnosti izvede po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, se z izrekom vzpostavlja zemljiškoknjižno stanje pred nacionalizacijo. Glede na to, da obstoječa vknjižba z izvzetimi stanovanji ne vsebuje deležev posameznih delov, ampak opisno vsebuje lastništvo posameznega stanovanja oziroma dela hiše, po razlagi Bokalove iz tega izhaja, da se lastniki iz nacionalizacije izvzetih sob, torej občina, ne morejo predstavljati kot pridobitelji posameznega dela hiše.

Iz tega izpelje zaključek, da »noben zakon, predpis ali sklep, sprejet po zakonu o denacionalizaciji, ne more poseči v pridobljene ter s tem ustavno varovane pravice denacionalizacijskih upravičencev. Ker sta oba pokojna, se je ta pravica prenesla na dediče«.

In dodaja, »da je treba zakon o denacionalizaciji spoštovati, pravnomočno denacionalizacijsko odločbo iz leta 1993 ter pravnomočna sklepa o dedovanju po pokojnih Aleksandru in Vladimirju Roškarju pa izvajati in ne presojati«. To utemeljuje z razsodbo ustavnega sodišča iz novembra 1997, da vzporedni zakoni ne smejo posegati v pravni položaj denacionalizacijskih upravičencev, ker bi to pomenilo poseg v ustavno načelo pravne države.

Opozarja še, da je Zvetl začel veljati maja 2008, sklep o dedovanju po Aleksandru Roškarju pa je pravnomočno veljaven že od maja 1994.

Nova razlastitev?

Bokalova ugovor sklene z besedami, da bi »z vzpostavitvijo etažne lastnine za iz nacionalizacije izvzete ločene sobe (stanovanje le deklarirano) razširili lastninsko pravico, ki posameznim sobam ne pripada, s tem pa bi se posegalo v mojo lastninsko pravico, ki je bila mojemu predniku priznana s pravnomočno denacionalizacijsko odločbo«.

Če bo sodišče postopek, ki ga je po pooblastilu župana Zorana Jankovića predlagala občina, izpeljalo v predlagani obliki, pa bi po prepričanju Bokalove izvedlo razlastitev in neposredno poseglo v ustavno varovani pravici do zasebne lastnine in dedovanja.