Hiše namesto deponije peska

Novo vodstvo kamniške komunale bi zdaj raje gradilo kot nalagalo pesek, a potrebna bo sprememba OPPN

Objavljeno
12. junij 2017 20.05
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek
Kamnik – Lastniki in najemniki oskrbovanih stanovanj v soseski Pod skalco bi lahko v bližnji prihodnosti zaživeli v mirnejšem in manj zaprašenem okolju. Novo vodstvo kamniškega komunalnega podjetja je namreč zainteresirano, da bi opustilo svojo deponijo peska ob Cankarjevi cesti, na njenem mestu pa zgradilo stanovanja.

V soseski Pod skalco, ki sta jo investitorja Dolenjgrad in Stan-pro plus oglaševala kot mirno sosesko 130 oskrbovanih stanovanj, so stanovanja gotova že nekaj let, dve tretjini pa je še vedno neprodanih. Eden od razlogov je deponija peska in drugega gradbenega materiala v križišču Cankarjeve ceste in Drnovškove poti, dovozne poti k domu upokojencev in soseski Pod skalco. Ker so balkoni prvih blokov od ograje deponije oddaljeni le 50 metrov, stanovalce seveda moti hrup, ki ga po njihovih navedbah od šestih zjutraj (včasih celo že od 5.50) do poznih popoldanskih ur vsak delavnik in občasno ob sobotah povzročajo piski tovornjakov pri vzvratni vožnji oziroma pri stresanju ali nakladanju materiala. Pri tem se tudi precej praši. Zato so balkoni in okenske police bližnjih stanovalcev močno zaprašeni. Da ne govorimo o tem, da namesto svežega zraka vdihavajo drobne prašne delce.

Kljub številnim pritožbam in javnim pozivom, naj Komunalno podjetje Kamnik (KPK) deponijo preseli drugam, prejšnje vodstvo za tak ukrep ni imelo pravega posluha. Stanovalcem so le obljubljali, da se bodo nekoč v prihodnosti res preselili, zgodilo pa se ni nič. Zato nas je zanimalo, kako na ta problem gleda novo vodstvo.

Odgovori KPK

Novo vodstvo komunalnega podjetja nas je opozorilo, da so družbo v upravljanje prevzeli 22. maja, zato lahko prevzemajo odgovornost le od takrat naprej, ne pa za prejšnje delovanje. Zatem so priznali, da poslovanje podjetja v preteklih letih ni bilo ne gospodarno ne uspešno. Zato je cilj sedanjih lastnikov in vodstva finančna, organizacijska in kadrovska konsolidacija družbe in njeno uspešno poslovanje v prihodnje. Kot so že večkrat dejali, pa bo merilo uspešnosti družbe predvsem zadovoljstvo občanov z njenim delovanjem in storitvami.

Na vprašanje, kako lahko trdijo, da jim ne gre dobro, saj je po podatkih baze Gvin imela družba še lani ob 86 zaposlenih 6,7 milijona evrov prihodkov, dobrih 77 tisočakov dobička in bonitetno oceno C2++, so odgovorili le, da so bile bilance »sfrizirane«.

Z razmerami okoli deponije se je novo vodstvo v grobem seznanilo v preteklih dneh, v prihodnjih pričakujejo še podrobno poročilo. Tudi na podlagi tega se bodo odločili o nadaljnjih korakih. KPK je lastnik tega zemljišča že dolga leta, občinski prostorski načrt (OPN) pa na tem mestu dopušča gradnjo večnamenskega športno-rekreativnega in turističnega nastanitvenega središča. KPK dejansko zemljišče začasno uporablja kot deponijo peska in drugega gradbenega materiala, ki ga podjetje potrebuje za izvajanje svojih dejavnosti, že od časa, preden so bila v bližini zgrajena varovana stanovanja.

Zavračajo očitke

Glede delovnega časa, ki da ga kršijo, so zapisali, da se za delavce na terenu začne ob 6.30 in traja do 14.30. Zato je po njihovem nemogoče, da bi stanovalce lahko motil hrup že od 5.50 in pozno popoldne. To si upajo trditi, pravijo, vsaj od takrat, ko so družbo prevzeli kot novi lastniki.

Povedali so še, da je inšpektorat za okolje in prostor 23. avgusta lani izvedel pregled na območju deponije in ugotovil, da vir hrupa ne prekoračuje mejnih kazalcev hrupa v naravnem in življenjskem okolju po zahtevah za tretjo stopnjo varstva pred hrupom za to okolje (v stanovanjskih soseskah naj bi bil hrup sicer prilagojen strožji drugi stopnji, op. a.). In da KPK ni zavezanec za monitoring izvajanja meritev.

Prašenje na tem območju je res posledica vožnje tovornih vozil, vendar ga, trdijo v KPK, »zmanjšujejo s polivanjem manipulativnih površin z vodo iz prirejene avtocisterne«. Ker inšpektor ni ugotovil kršitev predpisov s področja varstva okolja, je inšpekcijski postopek ustavil.

Usoda neprodanih stanovanj

Komunalno podjetje Kamnik je sicer že pred časom dalo pobudo, da bi spremenili prostorski akt, tako da bi na tem območju omogočal gradnjo mirnega naselja z enostanovanjskimi hišami. Ker so se ji takrat pridružili tudi lastniki nekaterih sosednjih zemljišč, med njimi celo občina, so menili, da z uveljavljanjem spremembe ne bo težav. Žal, pravijo v kamniški komunali, je zaradi njim neznanih razlogov projekt zastal. Vsekakor si ga želijo nadaljevati, po njihovem je namreč primerneje, da bi tovrstno zemljišče v središča mesta namenili za stanovanjsko dejavnost.

Če se bodo v KPK zares lotili zastalega projekta in jim bo pri tem pomagala še občina, bi najbrž zraslo tudi zanimanje za nakup neprodanih stanovanj v soseski Pod skalco. Konec bi bilo namreč prašenja in ropota tovornjakov, vsem naokoli pa bi bile zagotovljene bistveno ugodnejše bivanjske razmere. Da o boljši arhitekturi in urbanistični zasnovi tega dela Cankarjeve ceste sploh ne govorimo.

Monika Rozman, stečajna upraviteljica podjetja Stan-pro plus, ki je odgovorna za prodajo ali oddajo neprodanih oziroma zasedenih stanovanj v soseski Pod skalco, je povedala, da je glavnemu ločitvenemu upniku (Abanki) že poslala predlog za javno dražbo desetih nezasedenih stanovanj v enem od blokov. Če se bo ta strinjal s pogoji dražbe (izklicno ceno), bi jo lahko izpeljali že konec avgusta ali na začetku septembra.