Hočejo nove ceste in podvoze, ne pa blokov

Ljubljana – »V ljubljanski mestni občini je moteče, da na vodilnih položajih niso pravi Ljubljančani. Ključno je, da ne znajo začutiti mestnih problemov in predlagajo rešitve, ki z meščani niti približno niso usklajene.«

To je v pogovoru za Delo kot glavno težavo opisala podpredsednica četrtne skupnosti (ČS) Rožnik Živa Vidmar (SD), ki je bila v preteklosti tudi že njena predsednica, trenutno pa nadomešča obolelega predsednika Antona Gundeta (SDS).

Vidmarjeva je poudarila, da je njihova ČS bolj primestna kot mestna četrt, saj je bolj spalno naselje brez pomembnejših podjetij in trgovin, od ustanov pa so tam samo visokošolske. Je brez pravega centra, nima upravnega, izobraževalnega, športnega ali verskega središča. Poleg tega je pozidana le na južnem obrobju, pa še tam prevladujejo individualne hiše in vile z vrtovi oziroma bloki z velikimi zelenicami. Skupnost je presekana še na vzhodni in zahodni del, in sicer z zelenim pasom ob Poti. Hkrati je »talka« železniškega koridorja, ki ga ohranjajo vse od nemške okupacije leta 1944.

Kaotičen promet

Podpredsednica je prepričana, da je osrednji problem ČS Rožnik promet. Cestni načrtovalci po njenih besedah rišejo »obvoznice obvoznicam«, za notranjo prometno komunikacijo pa da nimajo še nobenega načrta. Na to nakazuje dejstvo, da je tretji most čez Glinščico predviden zgolj kot kolesarska brv. Zatrdila je, da za nove zahtevnejše povezave, kot so podvozi pod železnico vzdolž Tržaške ceste in predor pod Rožnikom, ni ne volje ne denarja. Dovozi v četrt so tako zelo omejeni. Za težji promet so usposobljene le ceste, po katerih vozi avtobus številka 14, ter Viška cesta in Cesta Dolomitskega odreda. Primerni so še podvoz na Erjavčevi ter nadvoza na Viški in v Gregorinovi. Vse druge ceste, tudi Večna pot, niso dovolj utrjene za avtobusni ali tovorni promet. Na severu se vse ceste stekajo na Cesto 27. aprila in Večno pot, na jugu pa na Viško in Cesto Dolomitskega odreda. Povezava med Večno potjo in južnima cestama je slaba – samo v Rožni dolini ali daleč za živalskim vrtom (Brdnikova).

Vidmarjeva kot slabega označuje tudi mirujoči promet. Meni, da MOL tega rešuje le s pobiranjem parkirnine, če izvzamemo uvajanje enosmernih ulic z vzdolžnim parkiranjem, pa ne načrtuje novih parkirišč (trenutno ni niti enega za invalide), kaj šele da bi začela urejati garaže.

Zahtevajo celovite prometne rešitve

Želijo si, da bi končno začeli pripravljati celovite načrte urejanja prometa, ne zgolj delnih. Tako bi morali čim prej dobiti vsaj še en železniški podvoz za ves promet z navezavo na Tržaško cesto. Kot najnujnejšega Vidmarjeva vidi podvoz pri Dolgem mostu. Opozorila je, da so protestirali, ko so izvedeli, da je načrtovan šele kot tretja faza povezave med avtocestnim obročem na Brdu in Dolgim mostom in ne kot prva, kot hočejo prebivalci že štirideset let. Razočarani so bili že, ko so gradili podhod za pešce v Fajfarjevi ulici. Takrat namreč niso upoštevali njihovega predloga, da bi ga povečali še za avtomobilski promet. S tem bi namreč omogočili povezavo Tržaške s Cesto na Vrhovce, Cesto na Brdo in avtocestnim priključkom na Brdu, ki bo bistvena za navezavo Tehnološkega parka, predvidenih in sedanjih stanovanjskih sosesk ter starih in novih fakultet. Razbremenila bi tudi ceste, ki jih zaradi uličnega značaja ni mogoče širiti.

Kje speljati cesto do predora pod Rožnikom?

ČS si želi povezave sever–jug tako, da bi se nova cesta na ljubljansko zahodno obvoznico priključila na Fajfarjevo ulico pri viškem pokopališču, proti severu pa bi vodila vzhodno od Vrhovcev in Brda. Pri Tehnološkem parku bi se en odcep priključil Poti za Brdom in nato na avtocestni obroč na Brdu, drugi del pa bi prek Brdnikove navezali na Večno pot. Nova in širša cesta bi čez Glinščico in ob fakultetah vodila do predora pod Rožnikom na zahodni strani živalskega vrta, končala pa bi se s priključkom na Vodnikovo cesto v višini naselja Na jami. Žal ta predlog ni dobil podpore na MOL. Omenjena povezava se namreč po mestnem predlogu konča na mostu čez Glinščico in tamkajšnjih travnikih (zaradi naravovarstvenikov). Predor pod Rožnikom pa se bi po mestni različici začel v Rožni dolini (pri gozdarskem inštitutu) in bil speljan pod Rožnikom, Cankarjevim vrhom do Vodnikove ceste. Navezal bi se na Cesto XVII in prek Gregorinove (ob viški gimnaziji) do Tržaške ceste. MOL je zavrnila vsakršno različico.

Popolnoma prezrta je gradnja mostu čez Glinščico med Cesto VI in Bizjakovo ulico, ki so ga mestni svetniki potrdili že 29. novembra 2004. Gre namreč za nujen izhod iz Rožne doline za prebivalce (ob njem bo naselje za petsto stanovalcev) ter študente zdajšnjih in prihodnjih fakultet.

Prav tako ne bi smeli pozabiti na dokončanje druge in tretje faze ceste od Lesnine do Ceste na Ključ, saj je tudi ta del dogovora med Darsom in občino. Druga faza od Bokalc do Ceste na Vrhovce je nujna za podaljšanje avtobusne proge številka 14 do viškega pokopališča, tretja pa za razbremenitev prometa po cesti Dolomitskega odreda (ki je še danes brez pločnika).

Namesto vil rastejo bloki

Sicer pa Vidmarjeva meni, da v četrtni skupnosti ni nobenega urbanizma. V Rožni dolini čez noč izgine hiša z vrtom, namesto nje pa zraste velika in visoka stavba z ogromnim parkiriščem brez vrta (denimo na Cesti II, kjer je po besedah sogovornice »Opus Dei za svoj dom uničil celotno parcelo« z velikim parkiriščem in blokom). V načrtovanem naselju ob vrtnariji Herzmansky naj bi bili trije stolpiči, čeprav bi tja bolj sodile vrstne hiše. Nikakor pa ne razume, da v naselju s petsto prebivalci načrtujejo na poplavnem območju garažo pod zemljo in da ima le en izvoz za 130 stanovanj. Poleg tega je predvidena gostilna, a nobene trgovine ...