Tiskane izdaje
Ljubljana – Lepa stara hiša na Karlovški 18, v kateri je poleg doma za šolarje in dijake še zaposlitveni center - pekarna Janez dela, je polna tudi poleti. Ko približno 75 otrok, ki med šolanjem na centru Janeza Levca in v poklicnih programih bivajo v domu, odide na počitnice, se spremeni v hostel Pri Janezu.
Vsa dela v hostlu ob pomoči vzgojiteljev opravljajo mladostniki z lažjo in zmerno motnjo v razvoju. Delajo v kuhinji in recepciji, kot sobarice, urejajo strani na facebooku, okolico doma, nabavljajo živila in potrebščine, so kurirji, ki nosijo prijave gostov na policijsko postajo in v turistično pisarno, gostom operejo avtomobil in po vnaprejšnji najavi poskrbijo za animacijo za otroke. Pri delu jim pomagata dva vzgojitelja, ki sta tudi po telefonu dosegljiva 24 ur.
Delo je preraslo v resen posel
Irena Nose, vodja organizacijske enote Dom pri centru Janez Levca, pravi, da so pred tremi leti, ko so se odločili za hostel, pričakovali, da bo v njem kakšnih dvajset, trideset gostov, zdaj pa je to preraslo v resen posel. V treh letih so gostili že 3100 turistov iz 36 držav, ki so opravili 5681 prenočitev: »Naši otroci delajo zelo odgovorno in za delo dobijo solidno plačilo prek napotnice. Ob sebi imajo vzgojitelja, na katerega se lahko vedno obrnejo, zato so bolj samozavestni in tudi zelo uspešni.«
Kadar je v hiši 65 gostov, je še posebej pestro; hitro morajo pripraviti zajtrk in postoriti vse drugo. Ob polni zasedenosti dela sedem mladostnikov, skozi vse poletje pa približno dvajset. Starejši delajo tudi kot nočni receptorji, kar je še posebno odgovorno. Delo prilagodijo njihovim zmožnostim, tisti, ki lahko, delajo več, tisti z zmanjšanimi sposobnostmi pa tudi samo dve ali tri ure.
Odlične ocene
Že prvo leto delovanja je bil hostel ocenjen kot drugi najuspešnejši v Ljubljani, med komentarji je poudarjeno, da so prijazni, da je hostel čist, posebnost pa je tipičen slovenski zajtrk. Otroci vsak dan pripravijo kašo, kranjske klobase, pehtranovo potico, ki jo spečejo v njihovi pekarni, med, maslo, pa jabolka, sok, kavo. Prva ekipa hostla je dobila tudi priznanje slovenskega društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov za pomemben prispevek k razvoju organizacije ter defektološke teorije in prakse.
V treh letih so v hostlu gostili že 3100 turistov iz 36 držav po svetu, ki so opravili 5681 nočitev. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Gostje se lahko prijavijo prek portala Hostelworld. V lanski raziskavi so ugotovili, da več kot polovica gostov ni vedela, da v hostlu delajo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Pomembne so tudi priprave na delo, tako imajo delavnice, na katerih se mladostniki naučijo opravil, letos pa so maja in junija priredili še tečaj angleščine.
Prvo leto so bili v stiski, ker si niso upali govoriti angleško, jezik je zanje stres in bojijo se, da jih bo kdo kaj vprašal. Zadrego so rešili tako, da tisti, ki znajo angleško, dobijo priponko Govorim angleško, prav tako vzgojitelji, s čimer so druge razbremenili, tako da so vsi bolj sproščeni in lažje delajo.
Radi delajo
Sergeja letos prvič dela v kuhinji, začne ob 6. uri, pripravi hrano in pribor ter vse, kar je potrebno za zajtrk, pomaga tudi pripravljati hrano. Ko pridejo gostje, jih postreže in vpraša, ali jim je zajtrk všeč. Dela tudi kot sobarica, ko gostje odidejo, preobleče posteljnino, pomete in pospravi sobo. Pravi, da delo zanjo ni naporno in ga zelo rada opravlja. Govori tudi angleško in pravi, da so gostje zelo prijazni.
Muharem pa letos prvič opravlja hišniška dela. V službo se pripelje s kolesom, dela pa od 8. do 12. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Pometa in skrbi za urejeno okolico, pred kratkim je postavljal paviljon, prihodnji teden pa bo tudi kosil travo na vrtu. Po potrebi dela tudi kot kurir. Pravi, da ga delo zelo veseli, angleško se še uči in se še ne pogovarja z gosti.
Muharem letos prvič opravlja hišniška dela. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Pomembne so tudi priprave
Za delo v hostlu se mladostniki prijavijo s prošnjo, ki je zelo podobna tisti, ki jo bodo pisali, ko bodo iskali službo: »Hostel je nekakšen laboratorij, kjer se urijo za življenje. Ne navajajo se samo na delo, s katerim zaslužijo, poleg tega so pomembne priprave, ki jim pomagajo pri vstopu v življenje. Hostel ni profitno usmerjen, ves zaslužek porabimo za plačilo dijakov,« pravi Irena Nose.
Pekarno bi širili s slaščičarno
V hiši na Karlovški imajo tudi zaposlitveni center – pekarno Janez dela. Trenutno je zaposlenih šest invalidov, večina je nekdanjih učencev centra Janeza Levca, dva pa sta še na usposabljanju. Za zdaj so vsi fantje. Gre za zaščiteno zaposlitev, kar pomeni, da mora biti pri delu več podpore, delo pa je razdeljeno na faze, je povedala vodja pekarne Breda Holc.
V hiši na Karlovški imajo tudi zaposlitveni center - pekarno Janez dela, v kateri je trenutno zaposlenih šest invalidov. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Trenutno pečejo manjše pekovsko pecivo, tri tisoč kosov na dan, včasih še več, večinoma pa delajo po naročilu. Pečejo tudi kruh, vendar ne vsak dan, z njim oskrbujejo zavod Janeza Levca in še dve šoli ter nekaj ljubljanskih restavracij.
Na dopust ne gredo radi
Delavci so zaposleni po zakonu o delovnih razmerjih, prejemajo plačo, regres, potne stroške, nadomestilo za malico, imajo dopust. Za zaposlovanje težje zaposljivih delavcev, njihova delovna zmožnost je namreč od 30 do 70 odstotkov, pa dobijo delež spodbude od države.
Delo večinoma poteka ponoči, zato dobijo dodatek za nočno delo. Ker je za nekatere nočno delo prenaporno, razmišljajo o širitvi na slaščičarsko dejavnost oziroma pripravo pakiranih slaščic. Tako bi lahko zaposlili tudi dekleta, saj imajo sedaj samo fante. Zaposlenim delo veliko pomeni. Večinoma so izločeni iz okolice, tu pa imajo poleg dela še družbo in socialne stike, zato pogosto nočejo na dopust.
