Tiskane izdaje
Da nikomur ne bodo jemali dela, ampak bodo delali z obstoječimi taksisti, je Minovski poudaril v telefonskem pogovoru, ko je predlagal, da jih obiščemo v Zagrebu, in celo ponudil prevoz s taksijem njihovega podjetja. »Vaše bralce bi zagotovo zanimala reportaža iz našega vozila, ker bi tako videli, da smo ugledno podjetje,« je začel pogovor direktor taksi družbe, ustanovljene pred skoraj desetimi leti na Reki. Zdaj se nameravajo širiti tudi v Slovenijo. Kot napoveduje, najprej v Ljubljano z okoli 100 taksi vozili, kar naj bi se zgodilo »v enem mesecu«, nato tudi v Maribor in Celje. Po njegovih besedah je vsaj 50 taksistov v slovenskem glavnem mestu doslej izrazilo zanimanje za sodelovanje s Cammeom, prav tako je veliko zanimanja za franšizni model, ki ga ponujajo, v Celju.
Skupina po besedah Minovskega na Hrvaškem zaposluje 280 ljudi, preostalih okoli 600 voznikov je pogodbenih sodelavcev. »Taksistu, ki ima svoje vozilo in pozna mesto, tudi slovenskim, ponujamo 'knowhow', s čimer pridobi dodatno vrednost. Tako nam je zunaj Hrvaške lažje, ker to tržišče še ni liberalizirano, mi pa se hočemo širiti hitreje. Želimo si vlagati predvsem v izobraževanje taksistov, hkrati bomo ponudili tudi najnižjo ceno prevozov.« Poročanje v slovenskih medijih, da bo družba Cammeo ogrozila slovenske taksiste, je po njegovih besedah neresnično: »Mi nismo nasprotniki taksistov v Sloveniji, ampak njihovi partnerji.«
Delavsko pismo
Poročila v hrvaških medijih sicer povezujejo družbo Cammeo z nelojalno konkurenco, od 120 avtomobilov, ki dnevno vozijo po zagrebških ulicah, naj bi jih imelo ustrezno licenco zgolj polovica, taksisti pa opozarjajo na pritiske in kazni za napake. V hrvaški Delavski stranki so nedavno na svoji spletni strani objavili, kot so ga naslovili, Delavsko pismo, v katerem opozarjajo na »sužnjelastniški odnos direktorja Minovskega do delavcev«, na delavnik, ki traja tudi po 12 ur, na obstoj internega pravilnika, ki predvideva visoke kazni, če denimo taksistu poči guma, in tudi, da voznikom, ki porabijo preveč goriva, znižajo izplačilo. Ob tem v stranki opozarjajo na neodzivnost ustreznih hrvaških služb, denimo inšpekcije, in se sprašujejo o »privilegiranem položaju« podjetja, ki mu je država hkrati odpisala 5 milijonov kun davčnega dolga.
Minovski zanika očitke o razmerah v podjetju: »To so neresnice, ki jih širi konkurenca, za katero vozijo taksisti, ki odirajo stranke in se ne morejo sprijazniti, da smo največja zasebna družba na tem področju v regiji.« Glede dolga pa, da niso edino podjetje, ki so mu ga odpisali: »Tega niso omogočili zgolj podjetju Cammeo, ampak tudi drugim oziroma vsem, ki so se za to prijavili. Je pa naše podjetje doslej prineslo veliko več denarja v davčno blagajno od odpisane vsote.«
»Divje firme«
Marko Babnik iz Taxi društva Ljubljana je prepričan, da se tudi po morebitnem prihodu Cammea razmere v slovenskem glavnem mestu, ki so po edini evropski raziskavi iz leta 2011 med najslabše urejenimi v Evropi, ne bodo spremenile. »Že tako imamo same divje firme,« opozarja predsednik društva, v katerem se zavzemajo za ureditev razmer tako, da bi uvedli pravilo eno vozilo in ena licenca ter enotno ceno prevoza. Zdaj je namreč v Ljubljani z občinskim odlokom določena zgolj najvišja cena za kilometer, ki je evro in pol, ne pa tudi najnižja ali, kot denimo v primeru Gradca, enotna.
Bojan Pečnik, vodja službe za storitve pri Obrtno-podjetniški zbornici, razume, da bo hrvaško taksi podjetje ponudilo svoj sistem uporabe klicnega centra s programom Taxi navigator, na katerega bodo vezani v Sloveniji registrirani taksi prevozniki. Podjetje bo tako po njegovem podobno nekaterim slovenskim, ki pravzaprav niso taksi prevozniki, ampak zgolj organizatorji prevozov, ki od taksistov mesečno pobirajo dispečnino. »Ker je takšnih podjetij v Sloveniji že kar nekaj, se lahko zgodi dodaten pritisk na cene prevozov. Toda že zdaj se kar nekaj taksistov, ki so pridobili licenco za opravljanje dejavnosti in delajo prek klicnih centrov, pritožuje, da so cene prevozov tako nizke, da komaj pokrijejo stroške, ki jih imajo z opravljanjem dejavnosti,« opozarja Pečnik.
»Zanimivo bo videti, ali bo novi ponudnik organiziranja taksi prevozov ponudil kakovostne storitve po ugodnih cenah za potnike in organiziral taksi prevoze v mreži, ki bo dejansko pokrivala stroške dela. Če bazirajo samo na tem, da bodo z nižjo ceno za potnike lahko opravljali svoje storitve, se jim lahko zgodi, da ne bodo imeli na razpolago dovolj vozil oziroma taksistov,« razmišlja Pečnik.
Dobrodošla konkurenca
Na »zelo sporna podjetja«, ki v Sloveniji izvajajo taksi prevoze, opozori Robert Sever, direktor združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije. Po njegovem je to povezano predvsem z neurejenostjo in neorganiziranostjo taksi dejavnosti, za katero sicer pri GZS – poleg obrtne zbornice – izdajajo licence. »Licence za opravljanje dejavnosti taksi službe po zakonu izdajata obe zbornici, toda izdata jo vsem podjetjem, ki izpolnjujejo osnovne zakonske pogoje. Dokončno dovoljenje za opravljanje dejavnosti izdajo občinske oblasti, ki imajo po zakonu tudi pristojnosti na tem področju,« odgovarja Sever.
Da je »konkurenca, ki spoštuje področno zakonodajo, kar pomeni tudi občinski odlok o avtotaksi prevozih, in je prijazna do meščanov in drugih uporabnikov storitev, prav gotovo dobrodošla«, prihod Cammea v slovensko glavno mesto komentirajo na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Ob tem si, kot dodajajo, želijo še, da bi »ponudniki imeli v svoji floti okolju prijazna vozila«.
