Tiskane izdaje
Ljubljana – Javnost ne more zvedeti, kako gradbena inšpekcija pripravlja prednostni seznam črnograditeljev, »zrelih« za prisilno odstranitev nezakonito zgrajenega objekta. Javno razkritje takih informacij bi namreč lahko povzročilo hude motnje pri delovanju organa.
To je bistvo nedavne zavrnilne odločbe informacijske pooblaščenke. Tako nam niti z njeno pomočjo ni uspelo priti do dokumenta Inšpektorata za promet, energetiko in prostor (IRSPEP), iz katerega bi lahko razbrali, kakšno metodologijo uporabljajo pri razvrščanju posameznih črnih gradenj.
Zapletati se je začelo po septembrskem intervjuju s takrat glavno inšpektorico Aleksandro Velkovrh in direktorico gradbene, stanovanjske in geodetske inšpekcije Sandro Petan Mikolavčič, ko smo zvedeli, da imajo poseben točkovalnik, po katerem je vsak inšpektor razvrstil črnograditelje z izvršljivimi sklepi o prisilni izvršbi. Ker je takih gradenj približno 1500, denarja za prisilne odstranitve pa le za nekaj deset primerov na leto, nas je zanimalo, kako so oblikovali skupni prednostni seznam črnograditeljev.
Ker tega niso hoteli razložiti po zakonu o medijih, smo 10. oktobra vložili zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Z zavrnilno odločbo, ki so jo na IRSPEP izdali 6. novembra, so nam obe informaciji odrekli. Zapisali so, da ima inšpektorat delovno gradivo interne narave, ki določa metodologijo razvrščanja izvršilnih postopkov gradbene inšpekcije. Ker pa je v fazi delovnega osnutka, ki se spreminja in dopolnjuje, ne more biti informacija javnega značaja.
Pritožba na odločbo IRSPEP
Na inšpektoratovo odločbo smo se pritožili 22. novembra, saj smo bili prepričani, da ima javnost pravico vedeti, po kakšnih merilih razvrščajo vsakega od črnograditeljev, če že ne smejo navajati njihovih imen. Prav tako nam ni jasno, kako bi lahko razkritje splošnega dokumenta brez imen povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Način dela inšpektorjev ne bi smela biti skrivnost. Hoteli smo preveriti še, ali je vseh 72 inšpektorjev pripravilo prednostne sezname črnograditeljev in če so že naredili enotnega, iz katerega bi se videlo, koliko črnih gradenj je zrelih za izvršbo, koliko je bilo izvedenih ... Javnost ima pravico zvedeti, ali seznami sploh obstajajo, kako se točkuje posamezna kršitev, koliko primerov je do konca pripeljal organ in koliko so jih črnograditelji podrli sami.
Zavrnjeni še drugič
Informacijska pooblaščenka Mojca Komac, ki je odločala o naši pritožbi, je ugotovila, da ni utemeljena. Zapisala je, da je 18. decembra na ogledu ugotovila, da na IRSPEP obstaja osnutek dokumenta od 7. junija letos. Z njim so določili »prioritete« pri obravnavanju prijav, nadaljevanju začetih inšpekcijskih postopkov in v izvršilnih postopkih. Prav tako je 19. oktobra nastal osnutek seznama izvršljivih inšpekcijskih zadev, ki so že »rangirane po merilih za določitev prioritet v izvršilnih postopkih«. Ob vprašanju, ali gre pri teh dokumentih šele za osnutke, so ji pojasnili, da »gre pravzaprav za delovni pripomoček organa, ki se spreminja in prilagaja praksi. Sicer pa so zahtevani dokumenti v fazi osnutka in tik pred sprejetjem, po prednostnih merilih pa bodo začeli delati šele v začetku prihodnjega leta.
Na IRSPEP pojasnjujejo, da njihove metodologije za razvrščanje črnograditeljev ne gre razkrivati javnosti, ker bi z razkritjem notranjega delovanja organa, lahko nastala škoda. Merila bi lahko izrabili tako prosilci kot zavezanci. Razkritje bi povzročilo »preobremenjenost organa, v smislu poizvedovanja posameznikov po številu točk konkretnega primera, po zahtevah po utemeljevanju števila točk posameznikom ...«.
Organ zaščitila pred javnostjo
Pooblaščenka je na koncu ugotovila, da bi bile »v tem trenutku motnje, ki bi nastale pri delovanju organa zaradi razkritja informacije, večje od pravice javnosti, da se seznani z obravnavanimi informacijami.« Poznavanje meril bi posameznikom omogočalo, da bi prijave kršitev, z namenom, da bi bil njihov primer prej obravnavan, prilagodili tako, da bi bolj ustrezali točkovnim merilom organa. Kršitelji pa bi ob spoznanju, da njihov primer ni uvrščen v prednostno kategorijo, namenoma čakali s prostovoljno odpravo kršitve. Če bi bila taka ravnanja posameznikov množična, bi to vodilo v izničenje namena priprave obravnavanih dokumentov, ki pa je prav v učinkovitejšem delovanju organa.
