Invazija oglasov na mestno središče

Novi oglaševalski objekti Europlakata bodo tudi v Stari Ljubljani, kjer takšnega oglaševanja doslej ni bilo.

Objavljeno
29. marec 2017 19.35
Vitrine Europlakat na Slovenski cesti 28.marca 2017 [Europlakat,reklame,vitrine,plakati,Slovenska cesta]
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek
Ljubljana – Uspešen sistem izposoje koles Bicikelj ima za mesto tudi manj prijetno plat. Z vsakim dodatnim postajališčem zasebni partner dobi možnost postavitve novih oglaševalskih objektov, s katerimi je Ljubljana že tako prenasičena. Tokratna širitev Biciklja nove oglasne prostore prvič prinaša v območje za pešce, v samo jedro mesta – Staro Ljubljano.

Lani sklenjeni dogovor med MOL in Europlakatom za širitev sistema izposoje koles na dvajset novih lokacij zasebnemu partnerju za vsako novo postajališče prinaša štiri nove oglaševalske lokacije, na katerih bodo lahko postavili male svetlobne vitrine (tako imenovane citylighte). Če so ob zagonu sistema leta 2011 oglaševalske objekte (takrat veleplakate in velike svetlobne vitrine) postavljali predvsem ob glavnih mestnih vpadnicah in drugih pomembnih prometnicah, bo tokrat nov paket oglaševalskih objektov zasedel sámo mestno središče.

Zasedba območij za pešce

Doslej so se dogovorili za 56 lokacij, po pojasnilih oddelka za gospodarske dejavnosti in promet pa preostalih 24 mest z zasebnim partnerjem še usklajujejo. Lokacije so po naših informacijah sicer dogovorjene, a za končno potrditev potrebujejo še soglasje kulturnovarstvenikov. Na oddelku poudarjajo, da je ena od obveznosti občine po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu »tudi zagotavljanje lokacij za potrebe oglaševanja«.

S seznama že dogovorjenih lokacij, ki so nam ga posredovali z MOL, je razvidno, da so določene v samem središču mesta, prav vseh 56 je namreč znotraj notranjega cestnega obroča. Največja novost, ki jo razkriva seznam, je, da oglaševalski objekti prihajajo tudi v območja za pešce, kjer doslej tovrstnega oglaševanja (razen tabel, obešank in drugih napisov posameznih lokalov) ni bilo – vsaj ne v legalni obliki, z vsemi potrebnimi dovoljenji. Zdaj pa je Europlakat dobil možnost, da z dovoljenjem občine male svetlobne vitrine med drugim postavi v Čopovi, Nazorjevi in Wolfovi ulici, na Trubarjevi cesti, na Mestnem in Krekovem trgu, v Knafljevem prehodu, na zaprtem delu Miklošičeve ceste (ob Emporiumu in Nazorjevi) in ob Dvornem trgu. Dragoceni prostor, ki si ga domačini zdaj delijo z vse številčnejšimi turisti in vse bolj razširjenimi gostinskimi vrtovi, bodo tako po novem zasedali še oglaševalski objekti.

Oglasna Slovenska cesta

Čeprav smo zagon prvih dveh postajališč Biciklja v sklopu tokratne širitve sistema dočakali lansko jesen, večino pa šele pred dnevi, se je postavljanje oglasov začelo že precej prej. Na seznamu dogovorjenih lokacij jih je največ ob Slovenski cesti, in sicer 13 na osrednjem delu, pet na južnem in še štiri na severnem delu. Oglaševalski objekti so bili ob osrednjem delu Slovenske postavljeni že poleti 2015, ko je bila končana prenova, na južnem delu pa lani spomladi. Ko smo na občini julija 2015 spraševali, na podlagi česa je Europlakat dobil možnost postavitve tolikšnega števila svetlobnih vitrin, so nam odgovorili, da so te postavljene v okviru pogodbe o postavitvi in vzdrževanju avtobusnih nadstrešnic in da nadomeščajo vitrine, ki so bile odstranjene v preteklosti. Zdaj pa te iste vitrine navajajo kot del partnerstva za Bicikelj. Na MOL nam pojasnil v zvezi s tem od prejšnjega torka niso posredovali, prav tako ne odgovora na vprašanje, zakaj omogočajo dodatno oglaševanje v središču mesta.

Zavod: Odločamo v skladu z zakonodajo

Je pa občina julija lani sama pridobila soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine za postavitev večine Europlakatovih vitrin. Boris Vičič, vodja ljubljanske območje enote, je pojasnil, da so izdali kulturnovarstveno soglasje za 37 svetlobnih vitrin od zaprošenih 75 na območju mestnega središča. Kot je razvidno iz izdanega soglasja, gre namreč za posege v spomenike Srednjeveško mestno jedro, Cankarjeva cesta, Emonska cesta ter Trg francoske revolucije, Vegova ulica in Zoisova cesta (ti so zaščiteni kot spomenik državnega pomena z odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani) in v več območij registrirane nepremične dediščine (Mestno jedro, Miklošičeva cesta, soseska Ferantov vrt, Resljeva cesta). Pridobitev soglasja zavoda za postavitev oglaševalskih objektov v historičnem območju Ljubljane zapoveduje tudi občinski prostorski načrt.

Vičič na vprašanje, kakšni so razlogi, da se ZVKDS strinja z oglaševanjem v historičnem delu mesta, odgovarja, da so pri izdaji soglasja upoštevali zakonodajo, ki ureja postavitev posameznih elementov ulične opreme. »ZVKDS v skladu z zakonodajo odgovarja na vloge investitorjev za posege v območjih oziroma na ali v objektih s statusom kulturne dediščine (v tem primeru postavitev svetlobnih vitrin). Pri tem upoštevamo vso veljavno zakonodajo oziroma predpise, ki za to veljajo,« je zapisal Vičič.

Govorijo eno, delajo drugo

Februarja letos je zavod izdal še kulturnovarstvene pogoje za dodatnih 35 vitrin. Toda MOL oziroma Europlakat za izdajo soglasja še nista zaprosila, zato postopek ni končan in tudi na zavodu ne razkrivajo, kje bodo stale dodatne svetlobne vitrine.

Postavljanje novih oglaševalskih objektov s soglasjem občine je sporno tudi zato, ker je Ljubljana preplavljena z najrazličnejšimi oglasnimi objekti, ki kazijo podobo mesta, kar nenazadnje priznavajo tudi vodilni na občini. Ti po eni strani pravijo, da imajo pri ukrepanju zvezane roke in zato zahtevajo, da jim država podeli nove pristojnosti pri nadzoru enostavnih objektov (podrobneje o tem v tem članku), po drugi pa sami omogočajo dodatno oglaševanje v mestu, tokrat prav v mestnem jedru.