Izbira najugodnejšega ponudnika, ki to najverjetneje ni

Ljubljana – Kdo bo Univerzi v Ljubljani prevajal in lektoriral tekste v prihodnjih treh letih? Podjetje, ki je ponudilo najvišjo ceno za prevajanje iz angleščine, a daleč najnižjo za druge jezike. Ve namreč, da je teh manj. V nasprotju z univerzo, ki je z javnim naročilom omogočilo takšen izbor (ne) najugodnejšega ponudnika.

Na javno naročilo univerze za prevajanje in lektoriranje za potrebe rektorata se je prijavilo devet podjetij, dve od njih sta bili izločeni. Tako se je za posel v prihodnjih treh letih formalno potegovalo sedem prijaviteljev. Univerza je iskala najugodnejšega ponudnika, pri čemer so določili pet kriterijev. Reference s področja visokega šolstva, članstvo v strokovnih združenjih in cene (brez davka) za njihove storitve. In sicer cene za prevajanje (z lektoriranjem) v angleški jezik in iz njega, v nemščino, francoščino, hrvaščino, španščino in italijanščino in obratno ter le za lektoriranje tekstov v slovenskem ali tujih jezikih. Zgolj s ceno si je lahko podjetje prislužilo 70 točk, kar je bilo, kot se je na koncu pokazalo, več kot dovolj za zmago na javnem naročilu. Izbrano je bilo podjetje JNA, d. o. o. Zakaj? Ker se je najbolje prilagodilo formuli, ki jo je univerza postavila za izračunavanje najugodnejšega ponudnika, univerza pa pri določitvi formule izbora tega ni spregledala, čeprav bo zato za prevajanje in lektoriranje, kot kaže, plačala več, kot če bi na razpisu izbrala drugače.

Razumeli formulo izbora

Podjetje JNA je v prijavi na razpis ponudilo lektoriranje tekstov v slovenskem in tujem jeziku za devet evrov (dve avtorski strani). Pri tej ponudbi so bili blizu povprečja vseh prijaviteljev, kar pa ne velja za druge cene. Ceno za prevajanje v angleški jezik in iz njega (dve avtorski strani) so s 56 evri postavili najvišje – nekateri so bili pripravljeni to storitev opraviti za celo pol manj, drugi za 42 do 52 evrov. Ravno obratno pa je bilo pri prevajanju v preostalih pet jezikov in iz njih. Podjetja JNA je s 40 evri (za deset avtorskih strani) določilo daleč najnižjo ceno, saj so se ponudbe drugih prijaviteljev gibale od 160 do 220 evrov. Da je štiri evre za prevajanje ene strani nenavadna ponudba, se strinjajo naši sogovorniki, tako lektorji kot prevajalci. Hkrati na to ne kažejo le cene drugih prijaviteljev na razpis univerze, temveč tudi uradni cenik podjetja, ki je v solasti lastnika JNA Roka Mejaka.

Podjetje JNA svoje spletne strani nima. Jo pa ima ena od preostalih treh njegovih prevajalskih družb. EuroTranslate na primer po ceniku, ki je objavljen na njihovi spletni strani, prevaja iz francoščine za 20,50 evra. Torej petkrat višja cena, kot so jo ponudili univerzi. »Javno naročilo ni bilo razdeljeno na posamezne neodvisne sklope in se zato obravnava in gleda kot enotno naročilo. Za nekatere jezike smo res dali nižjo ceno kot obliko popusta, saj je teh prevodov manj,« je pojasnil Mejak.

Največ angleških prevodov?

Pri tem je Mejak opozoril na ključno vprašanje javnega naročila: se je univerza pri določitvi formule zavedala svojih potreb? Predvsem tega, kot je razbrati tudi iz njegovega odgovora, da najpogosteje potrebuje prevode v angleški jezik in iz njega ter manj iz drugih jezikov?

Pravna služba univerze trdi, da so formulo za ugotavljanje ekonomsko najugodnejše cene določili na podlagi ocene predvidenih naročil. Toda še preden smo jim postavili to vprašanje, smo jih zaprosili za podatke o obsegu prevajanja v angleščino in iz nje, v druge jezike in iz njih ter lektoriranja v zadnjih treh letih. In smo dobili odgovor: »Teh podatkov trenutno nimamo zbranih in bi zanje potrebovali nekaj časa.«

Dodajajo, da so pa zaznali »neobičajno nizko ponudbo«, zato so podjetje JNA skladno z zakonom pozvali, naj jim pošlje dodatne podatke, tudi o plačah in drugih stroških dela. »Iz podatkov, ki smo jih prejeli, izhaja, da je izpolnitev naročila kljub temu mogoča,« so sklenili na univerzi.

»Irelevantna« napaka

Prav pri podjetju JNA pa se je v postopku zgodila napaka, ki je po zagotovilih univerze »irelevantna«. V zapisniku o odpiranju ponudb iz marca, ki smo ga pridobili, je zapisana drugačna ponujena cena za prevajanje v druge jezike, in sicer 220 evrov. Da je to napaka in da je pravilna vrednost 40 evrov, je univerza sporočila v obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika v začetku meseca.

Podjetje JNA tudi ni imelo nobenih referenc s področja visokega šolstva, niti ni članica v nobenem strokovnem združenju v nasprotju z večino drugih prijavljenih. Na primer podjetje Amidas, ki je bilo po vseh kriterijih drugi najugodnejši prijavitelj, ima tri reference in je član štirih strokovnih združenj. Angleško prevajanje so ponudili za 47 evrov, druga za 170. Medtem ko je Maja Sužnik, s. p., ki je bila le po kriteriju cen druga najugodnejša prijaviteljica, pripravljena prevajati v angleščino in iz nje za 28,50 evra, v druge jezike in iz njih pa za 160,75 evra.