Tiskane izdaje
Šmartno pri Litiji, Ljubljana – Ker izcedne vode iz zbirnega bazena sicer zaprtega odlagališča usnjarskih odpadkov na Rakovniku čezmerno obremenjujejo okolje, je šmarska občina kazensko ovadila neznano odgovorno osebo.
Okoljska problematika izcednih vod ima dolgo brado, saj je doslej državi ni uspelo odpraviti. Na predlog stečajne upraviteljice Nataše Gibičar je sodišče avgusta lani odločilo, da je stečajni postopek za Industrijo usnja Vrhnika (IUV) končan, nihče pa ni namenil pozornosti trajni ekološki sanaciji tega zelo degradiranega območja. Takrat je bilo rečeno, da so stroški iz naslova ekologije za čiščenje izcednih vod iz lovilnega bazena na Rakovniku v zadnjih petih letih znašali 1,4 milijona evrov. Pred časom je šmarska občina najela italijansko podjetje Ambiente 2001, da je opravilo analizo izcednih vod. Že v potoku ob odlagališču so ugotovili povečano stopnjo kloridov, v bazenu usnjarskih izcednih vod pa naleteli celo na cianide. V litru vode je bilo do 120 mikrogramov tega nevarnega strupa.
»Izcednih vod ne odvažajo na čistilno napravo«
Šmarski župan Milan Izlakar pravi, da je treba na odgovornost poklicati tiste, ki bi odtekanje nevarnih snovi v okolje lahko preprečili, pa tega niso storili. Med domnevnimi krivci ni hotel s prstom pokazati na nikogar. Opozoril je na 72. člen ustave, po katerem ima vsak pravico živeti v zdravem okolju, za kar pa mora poskrbeti država. Občinski pravnik Jure Klepec je za Delo povedal, da sta imela doslej upravljavec deponije in država do tega ekološkega problema neprimeren odnos. Po njegovem prepričanju pri stečaju IUV niso bili upoštevani mednarodni standardi za ocenjevanje vrednosti, po katerih bi morali upoštevati tudi okoljevarstveno problematiko, a so to okoljsko breme preprosto izločili iz stečajne mase. Zaradi agencije za okolje (Arso) ima deponija status zaprte deponije nenevarnih odpadkov, kar je v nasprotju z dejanskim stanjem, saj še naprej onesnažuje okolje s težkimi kovinami, denimo kromom in nikljem. Izcedna voda iz bazena, ki je že dolgo ne odvažajo na čiščenje, ampak odteka naravnost v okolje, med drugim vsebuje aluminij in organske snovi, značilne za izcedne vode iz komunalnih deponij, je poudaril Klepec.
Preveč kroma v podtalnici
Po zagotovilih inšpektorata za okolje in naravo se »nadzor na odlagališču Rakovnik izvaja mesečno, po potrebi tudi večkrat. Zadnji je bil opravljen 29. avgusta«. Pravijo, da se stanje na območju zaprtega odlagališča spremlja skladno s pogodbo, ki jo je ministrstvo za kmetijstvo in okolje v začetku leta sklenilo iz izvajalcem obvezne državne gospodarske javne službe, vodnogospodarskim podjetjem Drava s Ptuja, ki skrbi za reden odvoz izcednih vod na ljubljansko čistilno napravo Barje. Priznavajo, da dosedanji monitoringi izcednih vod izkazujejo preseženo vrednost pri amonijevem dušiku, sulfidu in kromu, prav tako so presežene opozorilne vrednosti teh parametrov v podtalnici.
Policisti že na delu
Z Arsa so sporočili, da je podjetje Kemis lani na ljubljansko in domžalsko čistilno napravo odpeljalo 780 kubičnih metrov izcednih vod, v prvi polovici tega leta pa 1210 kubičnih metrov. In dodali, da so z namenom zaščite vodotoka Rakovnik junija odstranili 30 ton mulja in ga predali Kemisu. Polona Primožič s Snage je potrdila, da izcedne vode na njihovo čistilno napravo od lanskega septembra vozita Kemis in Papigal. Od 1. avgusta do včeraj so jih pripeljali 69,3 kubičnega metra. V podjetju Drava je namestnik vodje za varstvo voda Blaž Ivanuša povedal, da kubični meter odvoz izcednih voda na čistilno napravo skupaj s čiščenjem stane okoli 50 evrov. Ali je bilo vse našteto res opravljeno, bo bržkone ugotavljala policija, ki se je po naših neuradnih informacijah že resno lotila dela.
Na naše vprašanje, zakaj so kazensko ovadbo vložili slab mesec pred lokalnimi volitvami, je župan Izlakar, ki se vnovič poteguje za ta položaj, odgovoril, da so od strokovnjaka pred nedavnim dobili jasno sporočilo, da je končno treba nekaj storiti tudi na področju ekologije.
