Izredno sejo o prometu končali na silo

Ljubljana – Izredna seja mestnega sveta o »vse bolj neobvladljivi prometni ureditvi na območju Centra Ljubljane«, ki jo je zahtevalo 12 svetnikov SDS, NSi in SMC, se ni končala z glasovanjem o predlaganih opozicijskih predlogih za izboljšanje stanja, temveč s predčasno prekinitvijo razprave.

Podžupan Aleš Čerin (LZJ), ki je bil zadnji v dolgi vrsti razpravljavcev, je najprej dal vedeti, da je bil sklic izredne seje čisti larpurlatizem oziroma seja zaradi seje. Ker v razpravi po njegovem ni bilo slišati nič novega v zvezi s prometno politiko MOL in ker so bili temu primerno neposrečeno pripravljeni tudi opozicijski predlogi sklepov, je po poldrugi uri razprave županu Zoranu Jankoviću predlagal, da bi razpravo končali in glasovali o sklepih.

In župan je njegov »proceduralni predlog« dal na glasovanje, četudi ga je Anže Logar (SDS) pred tem opozoril, da tega ne sme narediti, saj bi s tem kršil 62. člen poslovnika mestnega sveta oziroma onemogočil razpravo vsem, ki so še hoteli razpravljati. A Janković opozorila ni hotel upoštevati in je predlog vseeno dal na glasovanje. In njegova večina ga je gladko potrdila.

Po vsesplošnem pritoževanju opozicije, da to ni ne demokratično ne po poslovniku, se je »proceduralno« oglasil še svetnik Dragan Matič, ki je bil med šestimi svetniki SMC edini, ki je prispeval svoj podpis za sklic izredne seje. Županu je dal vedeti, da se je pravočasno prijavil za razpravo in da je hotel povsem kulturno in spoštljivo do vseh povedati svoje mnenje o prometnih težavah v MOL, ki jih ima tudi zaradi zapore Slovenske ceste za osebni promet oziroma zaradi prenove južnega dela te ceste. In da mu ni prav, da ga je v tej nameri ustavil Čerinov predlog oziroma z glasovanjem županova koalicija.

Izredna tiskovna konferenca

Izredna seja se je sicer »začela« že uro pred napovedanim časom zanjo. Zoran Janković je namreč uro prej sklical »izredno novinarsko konferenco«. Na njej je najprej udaril po stranki SDS. Očital ji je, da poskuša z izredno sejo ustvarjati izredne razmere, ki da nimajo nobene osnove. Zanj je bil sklic po vsebini nesmiseln in nepotreben, da je izguba časa, živo nagajanje in da bodo prihodnje volitve pokazale, kdo dela za Ljubljančane dobro in kdo ne.

V nadaljevanju pa je skupaj z vodji več mestnih oddelkov poskušal novinarjem dopovedati, da je Mestna občina Ljubljana v Evropi primer dobre prakse na skoraj vseh področjih in da to dokazujejo številne nagrade in priznanja, kot so naziv zelena prestolnica Evrope 2016, prva nagrada za evropski teden mobilnosti ...

David Polutnik, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, je dodal, da predloge, ki jih je pripravil svetnik Mirko Brnič Jager za izredno sejo, v MOL že izvajajo. Med ukrepi, ki jih kot nadomestne za zaporo Slovenske ceste že uresničujejo, je naštel gradnjo novih parkirišč P+R, nove avtobuse na električni in plinski pogon, rumeni pasovi, pa tudi komunalno urejanje več kot 100 mestnih cest v preteklem in letošnjem letu.

Glede prenove južnega dela Slovenske ceste pa smo slišali še Jankovićevo napoved, da bo ta končana v naslednjih dveh do treh mesecih.

Izredna seja

Mirko Brnič Jager je kot prvopodpisani predlagatelj izredne seje v uvodni razpravi povedal, da so sejo zahtevali zato, ker se je problem pomanjkanja javnih cestnih površin z zaporo Slovenske ceste močno zaostril, saj da se dovolj hitro ne izvajajo nadomestni ukrepi, ki jih sicer predvideva prometna politika, zapisana v strateškem delu OPN MOL. Glede Slovenske ceste pa je dodal, da je bila ta degradirana v največjo avtobusno postajo sredi mesta. To po njegovem, ne bi smela biti oziroma da za kaj takega ni nobene potrebe. Prepričan je, da bi bilo treba javni potniški promet preseliti na nadomestne površine na prvem mestnem obroču, Slovenski cesti bi tako dodelili novo vlogo javne površine brez avtobusov.

Mojca Škrinjar (SDS) je dejala, da bi po Slovenski morali voziti le »kavalirji«, problem mestnega prometa pa da bi reševali s parkirišči P+R na Vrhniki, v Zalogu, Trzinu in Medvodah v sodelovanju s sosednjimi občinami, z drugim tirom med Ljubljano in Litijo, Vrhniko in Kranjem. Kolesarske steze, ki marsikje potekajo po cestah, bi nadomestila s samostojnimi kolesarskimi stezami. K boljši prometni pretočnosti bi pripomogla tudi menjava prevelikega števila semaforjev s krožišči. In dodala, da se je z zaprtjem središča mesta in Slovenske promet v tem delu razbremenil, a preobremenil na obrobju.

Mojca Kucler Dolinar (NSi) je prepričana, da bi bila dobra prometna rešitev za Ljubljano sodobni tramvaj, na Slovenski cesti pa da župan preveč eksperimentira in po nepotrebnem zapravlja milijone.

Župan ji je užaljeno odvrnil, da je razen nje in nekaj drugih posameznikov več kot 90 odstotkov uporabnikov Slovenske ceste z njeno ureditvijo zadovoljnih.

Podžupanja Jelka Žekar (LZJ) je dodala, da imajo Ljubljano po Evropi za primer dobre prakse tudi na področju prometa in da so v zadnjih petih letih dobili kar sedem mednarodnih nagrad in dve priznanji. Kucler Dolinarjeva pa ji oporekala, češ da dobra praksa ne more biti dejstvo, da je treba za kratko pot z enega konca mesta na drugi včasih voziti kar 45 minut.

Ko je Jernej Pavlin (SDS) dejal, da bi morali pred zaporo Slovenske urediti pretočen notranji ring, pa je župan jezno odvrnil, naj počakajo na konec prenove te ceste in da je logično, da med vsako prenovo nastaja gneča tako v Ljubljani kot kjerkoli drugje.