Izrisane značilnosti ljubljanskih tropov

Ljubljana – Deset študentov likovne akademije se je v okviru študijske naloge poglobilo v rastline, natančneje: preizkusili so se v botanični ilustraciji. Ker sibirsko zimo preživi le redka flora, so se osredotočili na tropsko vegetacijo, ki ne glede na letni čas uspeva v rastlinjakih. Svoje ilustracije ljubljanskih tropov so postavili na ogled v mestnem botaničnem vrtu.

Njihove risarske sposobnosti so vzburili vanilja, avokado, navadni kavovec, kardamom, ingver, japonska banana, papaja, črni poprovec in klinčevec. Po tehtnem premisleku in pogovoru s strokovnjaki iz ljubljanskega botaničnega vrta so namreč od približno 350 vrst, ki rastejo v tropskem rastlinjaku, izbrali tiste, ki imajo posebej blagodejne in za človeka uporabne lastnosti ali pa jih spremljajo zanimive zgodbe, v katerih ilustrator lahko najde dodaten navdih. Tako posebne lastnosti pridejo bolje do izraza tudi v risbi.

To je pravzaprav nujno, saj takšna ilustracija nima zgolj dekorativnega pomena, temveč nosi v znanstveno-strokovnih krogih pomembno vlogo. »V naši stroki je taka ilustracija zelo cenjena. Pred fotoaparati so določevalni ključi za razlikovanje med rastlinskimi vrstami temeljili na ilustracijah. Botanični vrtovi so zaposlovali ilustratorje, ki so znali ujeti značilnosti posamezne vrste. To so bili veliki specialisti,« pripoveduje mag. Blanka Ravnjak iz botaničnega vrta. Niti danes ta poklic ni povsem zamrl. V belgijskem botaničnem vrtu je še vedno zaposlen ilustrator, v Angliji še izhajajo knjige z botaničnimi ilustracijami in pred kratkim so v Edinburgu odprli razstavo botaničnih ilustracij, našteva Ravnjakova.

»Če ocenjujem kot botaničarka, so se študentje zelo posvetili delu in dobro opravili nalogo,« pravi Ravnjakova, ki tudi sama, ko je v dilemi glede kakšne rastline, še vedno poseže po priročniku, ki vsebuje prereze in faze rasti ter natančne ilustracije delov rastlin, od plodov, korenik, prašnikov in poteka žil na listih, na katerih se bolje vidi struktura, značilna za posamezno vrsto. Potemtakem dobra ilustracija ne bi pustila dvoma med razlikami v čemažu, šmarnici in podlesku, ki spomladi begajo strastne nabiralce.

Sobivanje fotografije in ilustracije

Aktualnosti in uporabnosti botanične ilustracije pritrjuje tudi doc. mag. Marija Nabernik, mentorica študentom tretjega letnika smeri ilustracija na oddelku za oblikovanje vizualnih komunikacij na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki sodelujejo na razstavi. »Funkcija botanične ilustracije je, da dopolnjuje besedilo in v nasprotju s fotografijo poudari glavne značilnosti rastline oziroma prikazuje tipičen primerek, ki ga je s fotografskim objektivom težje zajeti. Ta ilustracija je še vedno pomemben del strokovne literature. Pravzaprav v strokovnih publikacijah fotografija in botanična ilustracija sobivata in se ne izključujeta,« pove Nabernikova, pobudnica sodelovanja akademije in botaničnega vrta.

Kar zadeva umetniški del, pa je pri taki ilustraciji pomemben tudi likovni vidik. Študenti so risali v zahtevni akvarelni tehniki. »Pomembno se mi zdi, da je področje ilustracije na akademiji obravnavano celostno, saj tako študentom odpremo več možnosti za kasnejše delo. Ne obstaja samo domišljijska ilustracija, ki spremlja leposlovje, ampak tudi znanstvena,« je še povedala Nabernikova. Obe sogovornici si želita sodelovanje med institucijama nadaljevati še po izteku razstave, ki bo na Ižanski cesti 15 na ogled do konca marca.