Izvajalci o komercialnem delu Stožic molčijo

Na gradbišču se kopičijo posledice štirih zim, nedokončani del stavbe pa utegne vplivati tudi na že zgrajeno.

Objavljeno
04. julij 2014 15.07
lvu/stozice
Samo Petančič, delo.si
Samo Petančič, delo.si

Ljubljana – Avgusta bodo minila štiri leta, odkar je mestna občina od podjetja Grep prevzela stadion in dvorano v športnem parku Stožice. Sporen pa je nikoli dokončani komercialni del, za katerega nekateri opozarjajo, da propada in da ga Grep ni konzerviral, kot je to treba storiti z odprtimi gradbišči.

Da izpostavljenost vremenskim vplivom tudi za železobetonske konstrukcije ni zanemarljiv dejavnik, nam je pojasnil Blaž Dolinšek z gradbenega inštituta ZRMK. Kot pravi, mora izvajalec gradbenih del pri vsaki dolgotrajnejši prekinitvi gradnje vse že zgrajene dele objekta zavarovati pred škodo, ki bi lahko nastala kot posledica vremenskih vplivov, talne vode, vlage in dostopa ljudi.

Zaščita je odvisna od trajanja prekinitve, dela pa ima izvajalec pravico tudi zaračunati naročniku, če je ta kriv za nastalo situacijo. V primeru Stožic gre za armiranobetonsko montažno konstrukcijo, ki je skoraj v celoti pod koto terena. Ker nima podatkov z gradbišča, Dolinšek stanja konstrukcije, kjer bi moral obratovati trgovski del v Stožicah, podrobno ne pozna, opozarja pa, da je treba vsako gradbišče, kjer je gradnja ustavljena, zavarovati pred erozivnim delovanjem vremena.

Beton na obodu objekta na delih, ki niso zasuti – v Stožicah sta taka del ob obvoznici in del pri uvozu v garaže – po projektu verjetno ni predviden za večletno delovanje vode in zmrzali, saj bi moral biti prekrit s fasadno oblogo. Zato se lahko sčasoma začnejo luščiti krovne plasti in zatem se utegne pojaviti korozija na jekleni armaturi v betonu.

Pozimi je posebej problematična voda

Komaj mesec dni po odprtju so v stožiških garažah opazili vodo. Dolinšek poudarja, da bi v določenih primerih tudi meteorna voda lahko povzročala poškodbe že zgrajenega, če ne bi bilo v celoti rešeno površinsko odvodnjavanje, in ker je objekt pod zemljo, je za to toliko bolj občutljiv.

Še zlasti je lahko problematična voda pozimi, ker je slana zaradi soljenja cest in pohodnih površin. Proti dolgotrajnemu zamakanju vode, ki vsebuje kloride, navadne vrste betona niso odporne. Vlaga v prostorih lahko poveča korozijo nezaščitenih vgrajenih jeklenih elementov in povzroča druge nevšečnosti.

V javnosti so se pojavila tudi ugibanja o betoniranju Stožic pri prenizkih temperaturah. Dolinšek pravi, da o kakovosti betona ne moremo soditi posplošeno, stanje bi lahko ugotovili s preiskavo na gradbišču in proučitvijo dokumentacije, ki jo je izvajalec dolžan voditi med gradnjo.

Pri običajni gradnji je sicer treba sproti nadzorovati, ali kakovost vgrajenega betona ustreza projektnim zahtevam. Stalen nadzor kakovosti izvedenih del mora zagotavljati izvajalec, preverja pa jo gradbeni nadzor. Za zahtevnejše objekte je smiselno, da investitor tudi ločeno nadzoruje izvajalca z neodvisnim zunanjim nadzorom.

Izvajalci molčijo

O stanju komercialnega dela smo se pozanimali na MOL in pri izvajalcu oziroma njegovih lastnikih. Vprašanja smo tako naslovili na občino, Grep, Gradis Skupino G in Energoplan.

Zanimalo nas je, kdaj so bila v Stožicah izvedena zadnja gradbena dela, kako so bili doslej zgrajeni elementi zaščiteni po ustavitvi gradbenih del, kako je bila opravljena splošna konzervacija gradbišča, koliko je stala, ali nedograjenost komercialnega dela vpliva na dokončana dela kompleksa, pa tudi, kakšni so ti vplivi v smislu zamakanja, korozije, pokanja betona in podobnega.

Vprašali smo, kdo, kako pogosto in na kakšen način pregleduje stanje betona tako na stadionu in dvorani kot na nedokončanem sklopu objektov ter kakšne so ugotovitve. Hoteli smo izvedeti, kolikšna škoda je nastala od končanja gradnje, ali je bila kakorkoli sanirana in koliko je sanacija stala.

Odgovorov od Grepa, Gradisa G in Energoplana v skoraj mesecu dni nismo dobili. Na občini pa so zapisali, da je bil javni del projekta, ki vključuje stadion, dvorano, parkirišča in okoliško infrastrukturo, končan leta 2010. Zaradi ustavljenega financiranja bank sta ostala nedokončana trgovski del ter nanj vezan del parkirnih mest in zunanje ureditve.

Nadaljevanje gradnje zasebnega dela projekta je odvisno od zasebnega partnerja, pravijo na občini. Za gradbišče in načrt sanacije do zdaj nastale škode je prav tako odgovoreno Grepa, ki mora v skladu z veljavno zakonodajo poskrbeti tudi za varovanje. Občina v ta del projekta nima pravice posegati, so še pojasnili.