Tiskane izdaje
Ljubljana – Na Srednji trgovski šoli Ljubljana, ki je že četrto leto vključena v program šolski ekovrtovi, so vrt oblikovali najprej na šolski strehi, letos pa ga bodo razširili tudi na tla. Včeraj so začeli urejati travnate površine pred šolo in uredili dve spiralni gredici.
Profesorice dijake v delo vključujejo po svoji presoji, delo na vrtu pa je zanje neke vrste nagrada. Foto: Leon Vidic/Delo
Na spiralni gredi bodo pozneje posadili zelišča, sredi aprila pa so na robno gredo že posadili maline, ki jih je priskrbel njihov dijak, je povedala voda projekta na šoli in mentorica Maja Fabjan, sicer profesorica naravoslovja in strokovnega predmeta poznavanje blaga. Z delom bodo nadaljevali 7. junija, ko bodo spiralni gredici povezali z vodnima kotanjama, v katerih nameravajo urediti dva majhna ribnika, uredili pa bodo tudi prostor za »rastlinski« podpis njihove šole, nato pa še celotno površino pred šolo.
Najprej vrt na strehi
Pred štirimi leti so se najprej odločili za vrt na strehi, saj jih je skrbelo, da na majhni površini pred šolo ne bodo uspeli zaščititi svojih pridelkov pred psi in nepovabljenimi gosti. Začeli so skromno, z 12 nizkimi koriti, že naslednje leto so jih imeli 40 in ob koncu šolskega leta so dodali še 12 visokih gred. Trenutno imajo na strehi 12 velikih visokih gred in 55 nizkih korit. Vso zemljo so v 4. nadstropje prinesli po stopnicah, tako skrbijo tudi za telovadbo, se pošali mentorica.
Najprej so začeli gojiti jagode, ki so si jih dijaki najbolj želeli, dodali so še različna zelišča, ki jih sušijo za čaj. Nato so dodajali še različne vrste zelenjave: solato, paradižnik, papriko, bučke, fižol, špinačo, čebulo, česen, buče, krompir, kumare, peteršilj, korenje. Od zelišč gojijo meto, meliso, drobnjak, kamilice, slez, sivko, žajbelj, ne manjka tudi sončnic in drugega okrasnega cvetja. Lani so posadili tudi jablano, trto, aronjo, kosmuljo in sibirsko borovnico, katere plodove pa so letos že pozobali.
Na spiralni gredi bodo posadili zelišča. Foto: Leon Vidic/Delo
Dijaki – v tem šolskem letu jih je na šoli 548 – so nad šolskim ekovrtom čedalje bolj navdušeni, trenutno jih najbolj zanima, ali bodo v vodnih kotanjah zares uredili ribnika. Kot pravijo dijaki, najraje delajo na strehi, predvsem tam, kjer rastejo jagode, s katerimi se zelo radi sladkajo in poudarjajo, da so veliko bolj okusne kot tiste, ki jih kupijo v trgovini.
Ta teden bodo prvič točili med
V omenjenih dveh projektnih dnevih sodeluje približno 50 dijakov dveh razredov 2. letnika trgovskega programa. Eden od teh razredov se je letos že izkazal v dveh odmevnih akcijah. V okviru projekta Eathing, ki poteka pod okriljem Inštituta za trajnostni razvoj (ITR), so posneli video, sodelovali so tudi v delovni akciji pred dijaškim domom na Taboru. V času šolanja pa so v projekt šolskih ekovrtov, ki ga koordinira in strokovno podpira ITR, vključeni skoraj vsi.
Profesorice jih v delo na vrtu vključujejo po svoji presoji, delo na vrtu pa je za dijake neke vrste nagrada. Pri tem pa morajo skrbeti za varnost dijakov in za učinkovitost pri delu. »Nekateri dijaki se izkažejo za zaupanja vredne že v prvem letniku, drugi nekoliko pozneje,« pravi Fabjanova. Svoje dejavnosti pa tudi širijo, od začetka letošnjega leta imajo čebelarski krožek in dva čebelja panja. Dijakinje aranžerskega programa trenutno ustvarjajo prav posebne panjske končnice in napajalnik za čebele. Ta teden pa bodo prvič točili med.
Kot pravi Fabjanova, se tudi v zbornici pogosteje pogovarjajo o vrtnarjenju in kar nekaj vrtov so učitelji uredili tudi doma, od koder včasih prinesejo kakšna semena in sadike. Lani so jih prijetno presenetile tudi čistilke, ki so posadile buče in jih ob šolski pogostitvi za dijake in zaposlene tudi same pripravile. »Velikokrat pomaga tudi hišnik. Ves čas pa nas podpira tudi vodstvo šole. Vse to je velika naložba v prihodnost vseh nas,« dodaja mentorica.
Namakalni sistem napaja deževnica
Kako pa je s šolskim ekovrtom med počitnicami? Že po prvem letu so ugotovili, da potrebujejo namakalni sistem; zdaj ga napaja deževnica, ki jo zbirajo v štiri tisočlitrske zbiralnike, pravi Maja Fabjan: »Med počitnicami pa pridelke nabereva mentorici, poleg mene še profesorica ekonomskih predmetov Jasna Čot, jih zamrzneva ali predelava v omake, ki počakajo na šolske dni, ko dijake razveselimo s pripravo dodatnih brezplačnih prigrizkov. Tako jim ponudimo tudi kaj “zelenega”, česar verjetno sploh ne bi poskusili.«
