Tiskane izdaje
Ljubljana - Danes je na obisk k Alenki Bratušek v vladno palačo prišel ljubljanski župan Zoran Janković. Pogovore o Pozitivni Sloveniji sta tokrat, vsaj tako sta dejala, pustila ob strani, ministri in občinski predstavniki pa so se za zaprtimi vrati pogovarjali o nerešenih zadevah med državo in mestom. Te je Janković opredelil v odprtem pismu, ki ga je Bratuškovi poslal 15. maja, v njem pa je na 42 straneh zapisal kar nekaj predlogov občine. Med drugim tudi spremembe zakonodaje, ki naj ne bi ničesar odnesle ne državi ne mestu, pozabil pa ni niti na 3,5 milijona evrov, ki jih je Janševa vlada v zadnjem letu vzela občini. Pogovore sta oba ocenila kot dobre in konstruktivne.
Bratuškova: Nisva sprta
»Odnos med glavnim mestom in državo mora obstajati in ni povezan z mojo odločitvijo, ki je nimam,« je po srečanju občinskih predstavnikov s predsednico vlade Alenko Bratušek in ministri dejal ljubljanski župan Zoran Janković.
To je bil njegov odgovor na vprašanje, ali so dogovori o financiranju in urejanju mesta, ki so potekali danes v vladnih prostorih, povezani z njegovim umikom iz državne politike. Dejal je še, da ima do kongresa stranke Pozitivne Slovenije (PS) še dovolj časa za svojo odločitev in da »o tem tako ali tako odločajo delegati, člani stranke, brez tega ne gre«.
O nerešenih vprašanjih med državo in mestom ...
Janković je na sestanek prišel z več kot 20 sodelavci, tudi direktorji javnih podjetij, tako župan kot Bratuškova sta pogovore ocenila kot dobre in konstruktivne, novi rok za večino odločitev in končnih sklepov glede vprašanj, ki zadevajo državo in glavno mesto, pa je 30. september. Prejšnji je namreč potekel 30. junija.
Neurejene stvari med mestom in državo je Janković sicer opredelil v 42 strani dolgem pismu, ki ga je Bratuškovi poslal že maja. Po njegovih besedah so te razdeljene v tri sklope. Prvi sklop so zakonske spremembe, ki bi vplivale na vse slovenske občine, in ne le na MOL, drugi zajema ukrepe za Ljubljano, predvsem, tako Janković, »državni prostorski načrt, reševanje vprašanj poplavne varnosti in nadaljevanje projekta Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana«, tretji del pa je povezan s 3,5 milijona evrov, ki jih je mestu v zadnjem letu odvzela še Janševa vlada.
Janković je še povedal, da so se dogovarjali tudi o sistemski rešitvi za botanični vrt, živalski vrt in o prenosu zemljišč, »konkretno za rekonstrukcijo Zaloške ceste«.
Na občini so sicer predlagali še večja pooblastila za mestne redarje, zanimalo pa jih je tudi, kaj bo s sofinanciranjem investicij v vrtce, zavetišče Gmajnice, gradnjo bazena Kolezija in muzeja športa v Stožicah.
... pa tudi o PS in ustanavljanju nove stranke
»Sprta, kot ste pisali, nisva,« pa je povedala Bratuškova in poudarila, da se o Pozitivni Sloveniji niso pogovarjali: »Kot smo že večkrat rekli, bomo znotraj naše stranke znali in zmogli povedati, kako naprej.« Župan pa je dejal, da se bodo o strankarski politiki pogovarjali po počitnicah.
Komentirala sta tudi napovedi o ustanavljanju nove stranke na levici, ki naj bi jo vodil nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Medtem ko je Janković morebitni novi stranki zaželel »vso srečo«, je Bratuškova dejala, da se s tem, ali stranka nastaja ali ne in kdo jo bo vodil, ne obremenjuje: »Volitve so čas in prostor, ko se pokaže, komu volivci in volivke zaupajo.«
Janković se je obregnil tudi ob seznam petnajstih državnih podjetij, predvidenih za prodajo. Poudaril je, da »vsi tisti, ki razlagajo, da bodo podjetja s privatizacijo uspešnejša, ne vedo, kaj govorijo«. Pri tem je opozoril, da so na seznamu samo tista podjetja, ki jih nihče noče, »na primer Gospodarsko razstavišče«.
»MOL ga je hotela odkupiti pred nekaj leti, a so bili družbeniki proti. V času krize pa sploh ne vem, ali si ga sploh še želimo kupiti. Tudi če bi ga, bi bila ponujena cena tako nizka, da bi bila za vlado nezanimiva,« je dejal. MOL ima v lasti 69 odstotkov Gospodarskega razstavišča, Kapitalska družba 29,5 odstotka, preostalo pa mali delničarji.
