Tiskane izdaje
Ljubljana – Sociolog kulture in medijev Jože Vogrinc je v svetu zavoda Radio Študent predstavnik strokovne javnosti in – kot sam pravi – predstavnik poslušalcev. Strokovnega predstavnika pa odslej ne bo več imenoval svet zavoda RŠ, ampak kar izvršni organ ŠOU v Ljubljani.
Na zadnji seji študentskega zbora ŠOU so bile nenapovedane spremembe sestave sveta zavoda RŠ. Kako jih razumete?
Sam v tej zgodbi nastopim kot neposredna žrtev sklepa. Predstavnika strokovne javnosti v svetu RŠ odslej ne bi več imenovalo uredništvo RŠ, ampak izvršni organ študentske organizacije. Znebijo se me kot nekoga, ki se je v svetu RŠ jasno zavzemal za njegovo avtonomijo in opozarjal predstavnike ŠOU, da obstaja ŠOU zato, da podpira dejavnost študentov, ne pa obratno – ne obstaja RŠ zato, da bi ŠOU imel kaj delati in da bi nadobudni politikanti trenirali zapravljanje družbenega denarja in politikantstvo. Kot sem povedal v izjavi za Radio Študent, je takšne vrste sprememba nasprotje demokracije, diktatura. To je tako, kakor da bi vlada odločala o tem, kdo bo zastopal javnost v svetu javne radiotelevizije. Ta in druge poteze poskušajo odvzeti avtonomijo ustvarjalnemu mediju, ki je v Sloveniji po svoji funkciji nezamenljiv in to dokazuje že 44. leto. To je politično skrajno neodgovorno.
Na Radiu Študent opozarjajo, da so se spremembe zgodile po hitrem in proceduralno spornem postopku.
Tudi sam dvomim, da je bilo dejanje legalno, kar zadeva procedure in pristojnosti, a o tem ne bom izrekal odločnega mnenja, dokler nimam pravnega pojasnila. To je vprašanje za pravnika in za predsednika sveta RŠ. Dokler pa se zadeve ne razjasnijo, se imam za člana sveta in verjamem v dosedanje razmere.
Svet RŠ ima mandat do februarja 2015 in do takrat je dovolj časa, da se razčisti pravna veljavnost postopkov in da si ŠOU premisli in popravi svoje odločitve. Skratka, ne mislim, da sem že odstavljen in da bo v kratkem začel svet RŠ delati po novih direktivah in v drugačni zasedbi.
Kakšen pa bi bil po vašem novi »predstavnik strokovne javnosti«?
Za zdaj ne privolim v to, da »novi predstavnik strokovne javnosti« sploh bo. Nikakor ne, dokler se mi ne bo iztekel mandat. Ko pa bo, bo izvoljen demokratično, na predlog tistih, ki ustvarjajo program RŠ, ali pa ga ne bo.
Kaj ob peticiji za ohranitev neodvisnosti RŠ, ki jo je podpisalo več kot 10.000 ljudi in ki v prvem členu poziva ŠOU k delovanju v javnem interesu, pomenijo spremembe, sprejete na študentskem zboru?
Peticija za ohranitev Radia Študent je pokazala kakovost podpore, ki je razvidna predvsem iz tega, kdo vse jo je podpisal. Gre za ljudi, ki imamo za seboj zelo ustvarjalne kariere: znanstvene, novinarske, medijske, poslovne, politične, umetniške ... in pripadamo vsem »opcijam« – levim, desnim, nevtralnim, outsiderskim. ŠOU živi v nekem drugem svetu, se bojim.
RŠ je med drugim pozval medije, naj po svojih močeh pripomorejo k njegovi ohranitvi in obstoju. Kako ocenjujete dosedanji odziv medijev?
Menim, da je bil odgovor medijev na splošno precej mlačen. Ne rečem, da ga ni bilo. A v interesu javnosti, medijev in novinarjev bi bilo, da bi bilo zanimanje za tegobe RŠ bistveno večje. To pa ne velja samo za medije, temveč tudi za Univerzo v Ljubljani. Ne zaveda se, kakšen potencial ima v samostojnem mediju, ki je intelektualno mlad, svež ter zlasti mnenjsko in politično neodvisen.
