Kanalizacija na Rakovi jelši čez tehnični pregled

Upravna enota bo po predložitvi dodatne dokumentacije izdala uporabno dovoljenje, nato bo mogoč priklop prvih uporabnikov.

Objavljeno
04. september 2012 15.52
Posodobljeno
05. september 2012 06.00
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek

Ljubljana – Novo kanalizacijsko omrežje in začasna čistilna naprava na Rakovi jelši sta uspešno prestala tehnični pregled. To pomeni, da bo javno podjetje Vodovod-Kanalizacija v kratkem lahko začelo s priključevanjem prvih uporabnikov na tem območju na čistilno napravo.

Egon Breitenberger, vodja izpostave Vič-Rudnik upravne enote Ljubljana, je sporočil, da je bil ponedeljkov tehnični pregled kanalizacije na Rakovi jelši uspešno opravljen in da bodo po predložitvi zahtevane dokumentacije izdali tudi uporabno dovoljenje.

Gradnja se je začela že leta 2009

Tako se bodo po skoraj treh letih od začetka urejanja – prvi stroji so na tem območju zabrneli že jeseni 2009 – izplake prvih uporabnikov namesto v lokalne vodotoke začele iztekati v začasno čistilno napravo. Justina Simčič je v imenu Vo-Ke sporočila, da bodo v nekaj dneh odpravili še nekatere na pregledu ugotovljene malenkosti in da bo priklop uporabnikov možen takoj po izdaji uporabnega dovoljenja.

A gre le stanovalce dveh glavnih ulic, Poti na Rakovo jelšo in Ulici Štefke Zbašnik, po besedah Simčičeve za približno 50 objektov. Kot smo že pisali, je občina oziroma Vo-Ka doslej na Rakovi jelši izvedla le prvo fazo urejanja kanalizacije, ki je zajemala glavni ulici in postavitev začasne kontejnerske čistilne naprave.

Ostali stanovalci šele leta 2016

Ostali stanovalci bodo na kanalizacijo morali počakati še nekaj let. Druga faza gradnje, ki vključuje stranske ulice Rakove jelše in postavitev večje čistilne naprave, se bo po napovedih Vo-Ke začela šele v drugi polovici prihodnjega leta, končana pa naj bi bila v 2016.

Še prej morajo dobiti soglasja lastnikov zemljišč in nekatera zemljišča odkupiti ter zagotoviti denar za nadaljevanje projekta. Prva faza urejanja je stala 5,3 milijona evrov (brez DDV), druga pa je ocenjena na deset milijonov; del stroškov naj bi krili z evropskimi sredstvi, za katera pa morajo še zaprositi.