Tiskane izdaje
Napeljava vodovoda in kanalizacije v vsako hišo je bila ena od obljub v predvolilnem programu župana Zorana Jankovića leta 2010. Do uresničitve tega bo pot še kar dolga; po zadnjih podatkih z začetka leta je na kanalizacijsko omrežje priključenih 88 odstotkov Ljubljančanov.
Zagotavljanje osnovne komunalne infrastrukture, kamor spadata tudi vodovod in kanalizacija, je ena osnovnih nalog občine. Da občina temu namenja premalo pozornosti in da zanemarja od središča mesta odmaknjena naselja, je bil eden pogostejših očitkov mestni oblasti. Kot kažejo statistični podatki, se dolžina kanalizacijskega omrežja povečuje počasi: vsako leto za pet do deset kilometrov, več kot deset jih je bilo zgrajenih le v letih 2003 in 2007. Trenutno po Ljubljani poteka dobrih tisoč kilometrov kanalizacije.
Po podatkih javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija je bilo leta 2006 brez kanalizacije četrtina prebivalcev Ljubljane, zdaj je ta delež 12 odstotkov. Najkasneje do konca leta 2017 bi bilo treba na javno kanalizacijsko omrežje priključiti vsaj 95 odstotkov prebivalcev, kot to zahtevajo evropske direktive. A ta cilj bo težko doseči, saj se zapleta z dvema velikima projektoma, gradnjo povezovalnega kanala C0, v okviru katere bi na območju mestne občine zgradili okoli 12 kilometrov kanalizacije, in nadgradnjo ljubljanske centralne čistilne naprave, s čimer bi bistveno povečali njeno zmogljivost. Obe investiciji sta zastali, ker občini (še) ni uspelo pridobiti evropskih sredstev. Njuna izvedba brez sofinanciranja EU pa je negotova, saj sta vredni več kot 80 milijonov evrov (z davkom).
Naselja brez kanalizacije
Večja območja znotraj strnjenega območja Ljubljane, ki jih bo še treba opremiti z javno kanalizacijo, so po podatkih Vo-Ke Stožice, Dolnice, Glince, del Rakove jelše, Sibirija, Spodnja Hrušica, del Vevč, Kašelj, del Zaloga in Polja, Studenec, Žuleva vas, Gornji Rudnik, Mihov Štradon, Peruzzijeva cesta ter območje ob Ižanski cesti. Prav tako je treba dograditi javno kanalizacijo v delih naselij Tacen ter Zgornje, Srednje in Spodnje Gameljne. Na jugovzhodnem delu MOL pa je gradnja kanalizacije prednostno predvidena v Podlipoglavu, Sadinji vasi, Sostrem, Zadvoru, Podmolniku in Dobrunjah.
Župan Zoran Janković je napovedal, da bodo v teh dneh objavili javna naročila za gradnjo kanalizacije in druge komunalne opreme na treh območjih, to so Hrušica in Litijska cesta, Rakova jelša ter Cesta Andreja Bitenca. Skupna vrednost treh investicij presega 12 milijonov evrov. Rakova jelša je sicer eno najbolj razvpitih neurejenih območij. Stanovalci ob dveh glavnih ulicah so na kanalizacijo priključeni od leta 2012, odplake večine hiš iz stranskih ulic pa še vedno onesnažujejo vodotoke in Ljubljanico. Župan je napovedal, da se bo gradnja kanalizacije nadaljevala novembra, kar pa se hitro lahko zavleče, saj je vloga za gradbeno dovoljenje še v obravnavi na upravni enoti. Še manj verjetna je napoved o novembrskem začetku gradnje na območju Hrušice, saj, kot smo izvedeli na UE Ljubljana, občina za to območje ni še niti oddala vloge za gradbeno dovoljenje.
Pri vodovodu je razširjenost omrežja manjši problem, saj se po podatkih Vo-Ke s pitno vodo v okviru javne službe oskrbuje več kot 99 odstotkov prebivalcev Ljubljane. Težava pa je stara infrastruktura in posledično velike vodne izgube (razlika med vtokom vode v vodovodni sistem in ugotovljeno porabo pitne vode). Te se sicer zmanjšujejo – po podatkih statističnega letopisa je bilo največje zmanjšanje med letoma 2000 in 2002, potem pa se je trend padanja upočasnil; v zadnjih letih se številke gibajo okoli osem milijonov kubičnih metrov. V preteklem letu je to pomenilo 31,5 odstotka vse vode. Dejanska vodna izguba, pri kateri Vo-Ka upošteva tudi neugotovljeno porabo (neregistriran odvzem vode iz javnega hidrantnega omrežja) in nenatančnost meritev, pa je lani znašala 28,5 odstotka.
Pozitivno poslovanje
Vo-Ka je od leta 2007 ves čas poslovala pozitivno. Prav tako javno podjetje Energetika Ljubljana, ki je z dobavo plina v večji meri vpeto na prosti trg in je ustvarjalo večmilijonske dobičke, hkrati pa se je njegova zadolženost – delno zaradi priključitve Te-Tola – bistveno povečala. Lani se je javnim podjetjem v zelenih številkah po več letih pridružila še Snaga, kar je tudi posledica sprememb cen in sistema odvoza odpadkov.
Prav Snaga je v preteklih letih uvedla več novosti pri izvajanju javne gospodarske službe, predvsem z zbiranjem odpadkov od vrat do vrat, s čimer dosegajo vse večji delež ločenih odpadkov, količina mešanih odpadkov (katerih odvoz se poleg bioloških zaračunava) pa vsako leto pada.
