Tiskane izdaje
Projekt predvideva gradnjo dobrih 45 kilometrov kanalizacije, zadrževalnega bazena in treh črpališč. V Ljubljani je načrtovana gradnja kanalizacijskega zbiralnika C0 od vzhodne obvoznice do čistilne naprave Brod in sekundarnih kanalov v skupni dolžini približno 12 kilometrov, v vodiški občini je predvidena gradnja povezovalnega kanala od naselja Vodice do kanalizacijskega sistema v Ljubljani vključno z dvema navezavama na dosedanje kanalizacijsko omrežje v Bukovici pri Vodicah v skupni dolžini približno devet kilometrov, v medvoški občini pa načrtujejo gradnjo približno 24 kilometrov kanalizacije v naseljih Verje, Zg. in Sp. Pirniče, Vikrče, Medvode, Preska, Ladja, Goričane, Vaše in Rakovnik. Pri projektu občine računajo na izdatno sofinanciranje EU, toda odločbe o sofinanciranju ne morejo pridobiti, dokler nimajo pravnomočno izbranega izvajalca del.
Potem ko je oktobra državna revizijska komisija razveljavila odločitev naročnika o izbiri podjetja Hidrotehnik za izvajalca del, so se v Javnem holdingu Ljubljana (JHL), ki po pooblastilu vseh treh občin vodi projekt, odločili, da aprila objavljeno javno naročilo končajo brez izbire izvajalca. Razpis so takoj zatem ponovili. Do včerajšnjega roka za oddajo ponudb so prejeli dve prijavi.
Dokumentacijo
Tretji kandidat, ki je sodeloval na prvem razpisu, Garnol, prijave tokrat ni oddal. Kot so nam pojasnili v podjetju, jim ni uspelo pridobiti bančne garancije. Rok za pripravo ponudbe (javno naročilo je bilo objavljeno 29. oktobra) pa je bil, kot kaže, prekratek za interesente, ki na prvem razpisu niso sodelovali. Naročnik je namreč prejel nekaj pobud za podaljšanje roka (eno od tujega podjetja), a jim ni ugodil. Da je zahtevana dokumentacija res obsežna, je bilo jasno tudi na včerajšnjem odpiranju ponudb, saj sta jo kandidata dostavila v več škatlah; vsak je oddal več kot dvajset fasciklov.
Tako kot v prvem razpisu so bili pogoji tudi tokrat zahtevni; ponudniki so morali predložiti garancijo za resnost ponudbe v znesku 250.000 evrov. Poleg tega so morali dokazati, da so njihovi letni prihodki v preteklih treh letih dosegali najmanj osem milijonov evrov ter da imajo zagotovljena likvidna sredstva oziroma možnost najema kredita v vrednosti 900.000 evrov. Ali prispeli ponudbi ustrezata tem in še kopici drugih pogojev, bo v prihodnjih dneh proučevala strokovna komisija. Če bosta ponudbi popolni, bosta izvedena dva kroga pogajanj.
Negotova izvedba
Uspešna izvedba projekta je sicer še precej negotova. Prva negotovost je sama izvedba javnega naročila, saj ga je JHL objavil, še preden je postala pravnomočna odločitev o izločitvi vseh ponudb, s katero so končali prvo javno naročilo. Da gre za kršitve določil javnega naročanja, so jih opozorili tudi nekateri od interesentov na portalu javnih naročil. Ali se je kdo zaradi tega pritožil, še ni mogoče izključiti, saj bi bila morebitna pritožba lahko po pošti poslana šele včeraj in bi torej na JHL prispela danes.
Drugo nerešeno vprašanje pa je financiranje projekta, ki temelji na kohezijskih sredstvih. Po podatkih iz proračuna MOL računajo na približno 22 milijonov evrov iz kohezijskega sklada in še skoraj štiri milijone iz državnega proračuna, preostanek – celotna vrednost projekta je bila ocenjena na 36 milijonov evrov (z DDV) – pa naj bi zagotovile občine. Projekt je eden od vrste tistih, ki čakajo na odločbo o sofinanciranju pristojnega ministrstva, a to zahteva, da imajo projekti izbrane izvajalce del in pridobljena gradbena dovoljenja. Zato je mogoče, da bodo prednost pri sofinanciranju dobili projekti drugih občin, ki zahtevano že imajo.
