Ljubljana – Sredi avgusta se je nadaljevala sečnja gozda za garažami na Jamovi na Viču, med drugim so posekali pet velikih smrek. Po podatkih, ki so nam na voljo, je sečnja potekala v delu gozda, ki ga lastniško še vedno obvladuje Mihael Karner, ki namerava na tem območju zgraditi elitno sosesko Urbana oaza.
Pri poseku dreves ni bilo nobenih oznak o tem, kdo izvaja dela in po čigavem nalogu. Prav tako ni jasno, zakaj poteka sekanje, ki je bilo izvedeno neprofesionalno, delavci so bili brez čelad in ustrezne opreme, pravijo očividci. Po podrobnejšem pregledu se je izkazalo, da so sekali prav na meji, v delu, ki ga je Karnerju uspelo umakniti izpod hipoteke Hypove slabe banke Heta Asset Resolution, ki je lastnica drugega dela nekdanjega gozda; ta del pa je Karner posekal, še preden ga je Heta vzela pod hipoteko, ker ni odplačeval posojila.
Kje je odlok o sekanju?
V civilni iniciativi Za zeleni Vič, kjer se že več let borijo proti sekanju zdaj že nekdanjega viškega gozda, saj ga je ostalo samo še kakšnih 15 odstotkov, in Karnerjevemu projektu stanovanjske gradnje, so brez moči, je povedal njen vodja Slavko Marolt. Zakonodaja namreč dopušča sekanje na lastnem zemljišču. Ob lanskem nazivu Ljubljana – zelena prestolnica Evrope je med drugimi tudi podžupan Janez Koželj obljubljal, da bo sprejet odlok, po katerem bodo lastniki zasebnih zemljišč prav tako morali pridobiti posebno dovoljenje za sekanje dreves, vendar ideja ni bila uresničena in se ni zgodilo nič.
Na občini, ki je, poleg Karnerja in Hete, lastnica dveh manjših parcel na območju zdaj že nekdanjega gozda za garažami na Jamovi, so na vprašanje, ali takšen odlok pripravljajo, odgovorili, da za njegovo pripravo še vedno nimajo pravne podlage. Na mestnem oddelku za varstvo okolja so pojasnili, da je zaradi prenehanja veljavnosti zakona o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih na tem področju nastala pravna praznina, zato občinski organi za posek in odstranjevanje drevja ne izdajajo več dovoljenj. Zelene površine v naseljih oziroma v mestu so več kot le javne površine, zasebnih zelenih površin pa ne ureja nobena zakonodaja. Mestni inšpektorat pa da na območju zasebne lastnine lahko ukrepa samo v primeru del v varovalnem pasu ceste po zakonu o cestah.
V pripravi nov zakon
Kot pravijo, je v pripravi nov zakon o varstvu okolja, ki bi moral biti pravna podlaga za pripravo občinskih aktov, ki bi podrobneje urejali to področje. Med pripombami k osnutku so predlagali celostno ureditev zelenih površin, med drugim to, da naj zakon predpiše definicijo zelenih površin, ki so javni parki, nasadi, drevoredi, skupine dreves, gozd s posebnim namenom, zelene površine in drevje v stanovanjskih naseljih, in sicer ne glede na lastništvo.
Prav tako so predlagali vključitev varstva zelenih površin, to je zaščite drevja in zelenih površin ob gradbenih delih, prepoved sečnje, obsekavanja in odstranjevanja parkovnega drevja in starejših sadnih dreves, pa tudi obveznost in pristojnost za izdajanje dovoljenj za sečnjo. Po njihovem bi moral zakon predpisati, katere pogoje morajo izpolnjevati izvajalci, ki izvajajo arboristična in podobna dela; zdaj namreč lahko ta dela izvaja vsak, ki registrira takšno dejavnost, brez ustreznih dokazil o usposobljenosti in brez ustreznih certifikatov.
Na MOL tudi niso znali odgovoriti, ali je sečnja velikih dreves v nekdanjem viškem gozdu povezana z nadaljevanjem gradnje velike stanovanjske soseske Urbana oaza, ki jo je nameraval Mihael Karner zgraditi na območju nekdanjega Tovila. Zanimalo nas je, kdaj bo mestni svet obravnaval dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za to območje, ki je do zdaj miroval. Na oddelku za urejanje prostora so povedali, da se postopek za OPPN 273 Tovil, ki se je začel na podlagi sklepa v letu 2010, ni končal.
Dogovor o sodelovanju pri pripravi dokumentacije za izdelavo OPPN med MOL in Karnerjevima podjetjema Merideis in Velinvestment pa je 9. julija 2014 prenehal veljati. To pomeni, da so v območju dopustni posegi in ureditve v skladu s 95. členom OPN ID, kot so vzdrževanje, rekonstrukcija, enostavni in nezahtevni objekti ter začasne parkirne površine do sprejetja OPPN, za gradnjo večstanovanjskih stavb pa bo treba ponovno začeti postopek izdelave in sprejetja OPPN 273 Tovil.