Tiskane izdaje
Ljubljana – Palača Kazina, ki je bila zgrajena leta 1837, bo postala spomenik lokalnega pomena. Na ponedeljkovi seji mestnega sveta bodo namreč potrjevali osnutek odloka o razglasitvi tega pomembnega arhitekturnega in zgodovinskega objekta v križišču Šubičeve in Slovenske ceste.
Formalna spomeniška zaščita na prvi pogled ni nič posebnega, ne gre pa pozabiti, da je Univerza v Ljubljani predlani v njenem začelju kupila približno 1800 kvadratnih metrov veliko parcelo nekdanje gostilne Rio, da bi na njej zgradili prizidek h Kazini, ki bi imel kar 1900 kvadratnih metrov površin. Akademija za glasbo bi vanj umestila večnamensko koncertno dvorano ter dodatne učilnice in vadnice. Ker bi bil prizidek neposredno povezan s stavbo Kazine, je takšna zaščita pred morebitnimi nedopustnimi posegi v spomenik še kako pomembna. Pred spreminjanjem namembnosti prostorov bo morala univerza narediti konservatorski načrt, ki bo vključeval kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja bo tudi priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Južnega trga. Z univerze so nam odgovorili, da odlok o spomeniški zaščiti ne bo vplival na njihove načrte obnove stavbe. Z najemniki Kazine tečejo postopki izpraznitve prostorov, pričakujejo pa dogovor s stanovalci Slovenske 28 in 30 glede pogojev za rušenje gostilne Rio, ki bo predpogoj za prenovo in gradnjo prizidka. Projekt bi po predvidevanju univerze sicer končali leta 2022 – če se bodo lahko izognili urbanističnemu natečaju za celoten Južni trg.
Foto: Janez Petkovšek/Delo
Bogata zgodovina
Palačo, ki tvori severno stranico Kongresnega trga, je zgradilo takratno društvo Kazina, katerega korenine segajo v obdobje pred letom 1775. Istoimensko stavbo so gradili tri leta (od 1835 do 1837) po načrtih arhitekta Benedikta Müllerja kot večnamensko javno palačo, v kateri je potekalo gospodarsko, družabno in kulturno življenje ljubljanske elite. Da gre za pomembno stavbo, se na zunaj težko opazi, saj dekorativnega okrasja na fasadah skorajda ni. Izjema so trije medaljoni nad balkonskimi vrati v prvem nadstropju s simboli kazinskega društva – viteška glava, violina in knjiga. In monumentalni glavni vhod, ki ga določajo predvsem visoki in široki nosilni stebri balkona v dorskem slogu.
Konec 19. stoletja je postala središče družabnega življenja nemškega dela Ljubljančanov, zato je bila pogosta tarča demonstrantov. Nemška »trdnjava« je ostala do leta 1921, ko jo je prevzela liberalna Jugoslovanska demokratska stranka. Po njihovem prihodu je bilo v stavbi več klubov, kavarna, plesna dvorana in balinišče, v njej pa se je zbiralo predvsem liberalno slovensko meščanstvo. Med drugo svetovno vojno je bil tam glavni štab italijanske vojske. Po vojni je v njej nekaj časa zasedala slovenska skupščina, nato pa so tja prišli istoimenska plesna šola, Akademska folklorna skupina Franceta Marolta, univerzitetni odbor Zveze študentov Ljubljanske univerze, državni arhiv, Inštitut za novejšo zgodovino, SNG Opera in balet.
