Kdaj z urbano na vlak, ne ve še nihče

Ljubljana – Ob poenotenju ljubljanskega mestnega prometa s kartico urbana bi bilo smiselno, da bi jo lahko uporabljali tudi potniki, ki se vozijo z vlakom v okviru ljubljanskega železniškega vozlišča. Vendar za zdaj še ni znano, kdaj bo mogoče z urbano tudi na vlak.

Na občinski službi za razvojne projekte in investicije pravijo, da so podlago za uporabo urbane tudi na vlakih v okviru integracije javnega potniškega prometa oblikovali skupaj z Ljubljanskim potniškim prometom (LPP) in Slovenskimi železnicami (SŽ). To je bil del evropskega projekta za trajnostno mobilnost v mestih Civitas Elan, ki ga je od leta 2008 do 2012 koordinirala Ljubljana, vanj pa so bili vključeni še Zagreb, Gent, Porto in Brno. Takrat so uredili bazo voznih redov za ljubljanski avtobusni in železniški promet, ki je ključna za načrtovanje poti s spletnim orodjem google transit.

Bo mestni projekt postal del državnega?

To je integrirana baza podatkov z voznimi redi za železniški in mestni ljubljanski potniški promet, ki se uporablja pri načrtovanju poti in omogoča lažje in učinkovitejše načrtovanje potovanj z avtobusi in vlaki. V sklopu projekta je bil postavljen sistem za nakup in polnjenje kartice urbana v informacijskem centru na železniški postaji v Ljubljani. Pri uporabi urbane na vlakih pa se je ustavilo.

Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor za vso državo razvijajo projekt integriranega javnega potniškega prometa, v katerem sodelujejo vsi večji prevozniki, tudi LPP in SŽ. Predvidena je enotna vozovnica, ki bo veljala na vseh sistemih javnega prevoza potnikov, na vlaku ter linijskih in mestnih avtobusih. Trenutno pripravljajo ponovni razpis za izbor izvajalca, ki bo sistem uvedel, ker prvi ni uspel. Kot pravijo, bo objavljen do 10. oktobra, predvideva pa »nadgradnjo in integracijo vseh elektronskih vozovnic, ki jih uporabljamo v Sloveniji«.

Po besedah direktorja LPP Petra Horvata si tako občina kot LPP želita, da bi čim prej uvedli enotno vozovnico vsaj na območju Ljubljane, ki bi omogočala nemoteno prestopanje med mestnimi avtobusi in vlaki. »Sistem EMK Urbana to omogoča že danes, brez dodatnih vlaganj v programsko opremo. Ob dejstvu, da LPP upravlja občina in SŽ država, pričakujemo, da bo država imela dovolj interesa za uvedbo enotne vozovnice oziroma integracijo obeh prevoznih izkazov med železnicami in mestnim potniškim prometom. Upamo, da bo razpis, ki ga pripravlja država, narejen tako, da bo mogoče uporabiti že obstoječe plačilne sisteme slovenskih prevoznikov, vključno z nami.«

Več potnikov na vlak

Ljubljančani lahko trenutno potujejo med železniškimi postajališči Rakovnik, Vodmat, Brezovica, Tivoli, Medno, Vižmarje, Stegne, Litostroj, Ježica, Brinje, Zalog in Polje. Da se zanimanje za prevoz z vlakom povečuje, govorijo tudi podatki SŽ, saj se je lani število potnikov v primerjavi z letom 2010 podvojilo. Tudi v letošnjem prvem polletju je bilo znotraj ljubljanskega vozlišča prepeljanih 85.000 potnikov, kar je približno toliko kot lani v tem obdobju, je povedal Marko Tancar s SŽ. Okoli 70 odstotkov potnikov uporablja mestno vozovnico, bodisi dnevno ali mesečno. Veliko manj pa z mestno vozovnico potujejo otroci do šestega oziroma dvanajstega leta, v letošnjem prvem polletju so jih našteli približno dvesto. Dnevna vozovnica za odrasle stane 2,10 evra, mesečna pa 33,60 evra, medtem ko otroci do 12. leta za obe odštejejo pol manj. Za otroke do šestega leta je prevoz brezplačen. Čeprav so v SŽ napovedovali, da se bodo marca vozovnice podražile, se to ni zgodilo. »Cene v železniškem notranjem prometu so pod nadzorom države, ki odloča o tem. Od marca 2011 se niso povišale, tudi do konca leta ni pričakovati podražitev,« pravi Tancar.

Postajališče Dolgi most odvisno od denarja

Na vprašanje, kaj je z načrtom, da bi zgradili železniško postajališče na Dolgem mostu, kar bi uporabnikom tamkajšnjega parkirišča po sistemu parkiraj in presedi na avtobus (P+R) omogočalo hitrejši dostop do središča mesta, Tancar odgovarja, da je predlog gradnje novih železniških postajališč na širšem ljubljanskem območju že izdelan in se usklajuje z Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Poleg tistega na Dolgem mostu predvideva še gradnjo postajališč v Vnanjih Goricah, Mostah, na Rudniku, Lavrici in v Preski. Pri teh je predviden tudi sistem P+R. Matej Gojčič z omenjene razvojne agencije pa pravi, da je po njegovih informacijah uresničenje povezano z razpoložljivostjo sredstev.

Zadnje spremembe v Ljubljani, denimo zapora dela Slovenske ceste za motorni promet ter rumeni pas na Celovški cesti in Dunajski, kažejo, da želi mestna občina čim manj osebnega motornega prometa v mestu, še posebno v središču. Na vprašanje, kaj se dogaja z razvojem ljubljanskega železniškega vozlišča, je Gojčič povedal, da je to projekt nacionalnega pomena, za katerega je treba izdelati državni prostorski načrt. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je že dalo pobudo zanj, vendar je projekt ustavljen in tudi v programskem obdobju 2014–2020 ni predviden za financiranje in realizacijo.

Premalo denarja za vzdrževanje

Denarja pa očitno primanjkuje tudi za urejanje sedanjih železniških postajališč z nadstreški in klopmi. Marko Tancar je pojasnil, da so na SŽ za celovito ureditev leta 2011 izdelali projektno dokumentacijo v vrednosti 38.632 evrov. Projekt se ni uresničil, ker država kot lastnica javnega železniškega omrežja v te namene ne zagotavlja dovolj sredstev. Z vsotami, ki so na voljo iz proračuna, pa na SŽ v okviru sprotnih vzdrževalnih del opremljajo postaje in postajališča s klopmi, smetnjaki, stojali za kolesa, vitrinami za vozne rede, napisnimi tablami, piktogrami in podobnim. V zadnjih petih letih so na območju Ljubljane za to porabili približno 22.300 evrov; letos jih bo za to namenjenih okoli 2500.