Ko človek v življenju poskusi tudi kaj novega

Ljubljansko ogledalo: Pokukali smo na enega od dogodkov za samske. Pritegnili so že več kot 7000 udeležencev, od tega je vsaj 50 novih parov.

Objavljeno
11. januar 2013 15.28
LJUBLJANA 09.01. 2013 ples za samske. Foto: ALESS CCERNIVEC/Delo
Nina Krajčinović, Ljubljana
Nina Krajčinović, Ljubljana
Ljubljana – Če pa Ogledalo kaj rado počne, je to vsekakor obiskovanje dogodkov, ki ljudem ponujajo neko dodano vrednost. Zato smo tokrat, po intenzivnem brskanju po spletu, zavili na, ta-da, dogodek za samske. Na topel sredin večer se je v plesni šoli Urška zgodil prvi od osmih plesnih zmenkov, ki se bodo zvrstili v prihodnjih dveh mesecih.

Začeti velja na začetku. Dogodke za samske je v mesto pred skoraj tremi leti pripeljala Nina Slapnik in doslej organizirala že približno dvesto srečanj samskih žensk in moških, ki jim druženje pomeni več kot zgolj popivanje po lokalih in nujno iskanje partnerja po klubih. »Tu ne gre za ženitno posredovalnico, daleč od tega,« razloži Slapnikova, »gre za lepe, elegantne priložnosti, kjer se ljudje lahko spoznajo na neki normalen način«. Že več kot sedem tisoč se jih je spoznalo tako, še pove, od tega je najmanj sto takšnih, ki so na katerem od dogodkov tudi začeli skupno pot. »Ampak gotovo jih je še vsaj štirikrat toliko,« razmišlja sogovornica, »saj mi vsi ne poročajo o razvoju zveze – to je vendarle njihova intima.«

Držanje za roke

Kar 22 parov je poplesavalo tisti sredin večer, v dvorani so odmevali zvoki sambe in navodila plesnih učiteljev. »Vsakič ko stopimo na desno nogo, jo pokrčimo,« se je slišalo iz zvočnikov, pa »moški začnejo z levo nogo, moški vsakič začnejo z levo nogo« in »pri plesu se veliko božamo, tako je, nimaš kaj«. Med pari, ki so se tisti večer videli prvič, poparčkani pa so bili glede na velikost, starost in stopnjo plesnega znanja, so se čutile različne energije. Od sramežljivih pogledov do flirtanja nekaterih plesalk in medsebojnega nasmihanja. Nekateri so se celo, je opazilo pronicljivo Ogledalovo oko, za roke držali tudi, ko to ni bilo več potrebno.

Morda se je med nekaterimi prav v tistem trenutku že razvila simpatija. Tako kot se je to zgodilo paru, ki se je spoznal decembra 2010, na enem od dogodkov. Njuno zgodbo izda Slapnikova, ki pove, da je zanjo tudi ena najlepših.

»Takrat smo organizirali zabavo na ladjici, ki nas je peljala po Ljubljanici,« se spominja. »Tam sta se spoznala, njuno prvo skupno razglednico pa sem na dom dobila že čez pol leta. Še vedno sta skupaj in vsako poletje se spomnita name. Pred enim mesecem sem celo dobila razglednico in bombonjero iz Salzburga, kjer sta praznovala drugo obletnico. Da sta se ob obletnici spomnila name, sta zapisala in še, naj se lepo posladkam.«

Samski ni enako kot osamljen

Plesni zmenki še zdaleč niso edini dogodki, namenjeni zgolj samskim. »A nikakor ne osamljenim,« opomni Slapnikova, »preveč ljudi besedo 'samski' namreč povezuje z osamljenostjo, kar pa sploh ne drži.« Če plesni koraki niso močnejša stran tistega, ki bi se želel spoznavati na tovrsten način, se lahko udeleži še marsičesa drugega. »Skupaj plešemo, kuhamo, potujemo, gremo na bovling,« našteva, »imamo tudi hitre zmenke, večerje s someljeji, prav tako smo začeli s tako imenovanimi 'matchdatingi' oziroma zmenki z ujemanjem, kjer ljudi medsebojno povežem na podlagi 14 lastnosti, pa različne delavnice ...«

Po besedah Slapnikove je največ takšnih med 30. in 48. letom, po 45. letu je vsekakor veliko več žensk. »Moški morajo nujno izvedeti za te dogodke,« zatrjuje, »tukaj je izredno veliko žensk. Ne samo to, vse po vrsti so simpatične, prijetne, izobražene, 'čist hude'.« Ozremo se po dvorani in ne preostane nam drugega, kot da ugotovitvi pritrdimo. Razloži še, da gre tudi pri tovrstnem spoznavanju v resnici za naravni življenjski cikel. »Med 30. in 35. letom vsi iščejo, tudi zato, ker si želijo življenje postaviti na neke tirnice, takšnih je največ. To so ljudje, ki so morda prekinili dolgoletno zvezo, ločenci, vdovci, pa tudi kakšni, ki si želijo zgolj druženja in novih prijateljstev,« sogovornica razmišlja o udeležencih.

Slapnikova si želi, še pove za konec, da bi ljudje odprli oči in spoznali, da to ni nikakršen bavbav. »Gre za prijetne dogodke, kjer lahko na normalen in eleganten način spoznaš nove ljudi, ki postanejo tvoji znanci, prijatelji ali partnerji. In še vedno – če ti morda nekdo ni všeč, nikoli ne veš, morda pa ti bo všeč njegov prijatelj,« sklene.