Tiskane izdaje
Znanih je kar nekaj primerov, ko je propadajoči investitor mimo volje etažnih lastnikov prodal pripadajoče funkcionalno zemljišče ali parkirišče. Naša zgodba pa govori o tem, da je po 18 letih prodal polovico kleti iznajdljivemu podjetniku, ta pa bo skozi zakonske luknje, s pomočjo interesnih navez in uradniške nemarnosti tja naselil množico novih stanovalcev. »Zelo smo morali biti vztrajni in iznajdljivi, da smo izbrskali, kaj se je zgodilo z delom hišne kleti, ki je imel po projektu poseben vhod in namen. Še vedno pa ni jasno, ali bodo v nove, temačne 'celice' namestili študente, delavce ali, če hočete, prodajalke ljubezni. Vemo samo, da v tej zgodbi mrgoli napak, sporno je ravnanje SCT, njegovega stečajnega upravitelja, bežigrajske izpostave Upravne enote Ljubljana, hišnega upravnika in kupca, ki išče lahek zaslužek – na račun nas, lastnikov. A mi bomo šli do konca!« je odločna Borislava Ričković, predsednica agilnega nadzornega odbora hiše na Ptujski 23 v Ljubljani, s široko podporo etažnih lastnikov.
Prodaja s pridržkom
Sedanji lastniki so kupili stanovanja pred 18 leti od SCT. Ta je nekdanji samski dom preuredil v večstanovanjski objekt. Kupce je prikrajšal za polovico kleti, češ da tam kasneje lahko uredi na primer kabinet za trim. Slabih 210 kvadratnih metrov nedokončanega prostora je v resnici zase zadržal zato, da so si ga lahko njegove družbe podajale kot hipotekarno jamstvo za kredite. Etažni lastniki bi klet pozneje radi odkupili, a je bila po tedanjih tržnih cenah predraga.
Po propadu SCT se je v stečajni masi in nato na javni dražbi znašla tudi klet na Ptujski. Etažni lastniki so razpis dražbe spregledali. Nanj jih ni nihče opozoril, čeprav je po informacijah stečajnega upravitelja upravnik stavbe, družba UVG, vedel za prodajo. Prav tako je vedel, da je v kletnih prostorih polovica vseh inštalacij objekta, saj je zanje ves čas skrbel. Stečajni upravitelj Leon Benigar Tošič je klet prodal za manj kot 50.000 evrov dolenjski družbi Palača. Stanovalci so za novega solastnika zvedeli šele iz (podaljšanega) seznama plačnikov mesečnih stroškov. Večmesečno poizvedovanje, kaj se dogaja v hiši – potem ko so se po njej začeli sprehajati delavci vodovoda, elektra in drugi inštalaterji, februarja pa tudi hrupni gradbeni težkokategorniki – ni bilo kaj prida uspešno. Upravnik UVG se je kmalu začel udinjati novincu in je njegovim izvajalcem pod krinko obnavljanja inštalacij omogočal dostop v skupne prostore etažnih lastnikov.
Iz spoznavnega sestanka z lastnikom Palače, Dušanom Plavcem, so izluščili le, da sta novodobni poslovnež, ki se ukvarja z nepremičninami, s kozmetiko, nego telesa, spletno trgovino ipd., in njegova partnerica (sodnica) Melita Perko zadevo temeljito načrtovala in da razmišljata, da bi v kleti izdelala stanovanje. Eno, z več sobami. Morda za oddajo študentom. Čeprav dejavnost oddaje posameznih sob oziroma ležišč za trg na tem območju po prostorskem načrtu ni dopustna.
Preobrazba iz nečesa,
»Gradbeno dovoljenje, ki ga je izdala upravna enota, je skropucalo, polno napak, zavajanj in nesmislov,« je zgrožena Ričkovićeva. »Izdala ga je na podlagi zmotne presoje dejanskega stanja. Klet še ni imela določene namembnosti, bila je neizdelan prazen prostor, brez vsakršnih inštalacij in priključkov za minimalno komunalno oskrbo. Po prvotnem gradbenem dovoljenju bi jo bilo mogoče urediti kvečjemu v poslovni prostor s samostojnim vhodom, brez dodatne potrebe po uporabi skupnih prostorov – na podlagi novega gradbenega dovoljenja. Skupni prostori so bili projektirani za izključno prvotnih 45 etažnih lastnikov. S spremembo namembnosti pa nas upravna enota sili, naj svojo pravico do uporabe skupnih prostorov odstopimo nekomu, ki je izrabil luknje v zakonu, nas prehitel pri nakupu kleti in bi zdaj rad služil tudi na naš račun.«
Poseg v lastnino
Skupni prostori so parkirišča, sušilnica, kolesarnica, kontejnerji za smeti, inštalacijski priključki ..., ki so zaradi poslovne kaprice SCT že tako ali tako skromnejši kot v sosednjih blokih in po projektu komaj zadoščajo za 45 stanovanj, ne pa še za ducat enočlanskih gospodinjstev. Investitor je s podporo upravne enote med drugim uzurpiral dostop do skupnih inštalacij, česar prvotno gradbeno dovoljenje ne predvideva. Upravna enota, dodaja predstavnica nadzornega obora, očitno ni preverila navedb vlagatelja in dejanskega stanja na objektu. S takim ravnanjem je posegla v lastninsko pravico etažnikov, saj novo stanje ne zmanjšuje samo sedanje kakovosti bivanja, ampak tudi vrednost skupnih prostorov in obstoječih stanovanj. Vse to je storila tiho, brezobzirno, ne da bi v postopek vključila tiste, ki jih sprememba življenjsko zadeva.
Zato so etažni lastniki po odvetniku uradno zahtevali obnovo postopka, zaradi neodzivnosti upravne enote pa uveljavljali tudi nadzorstveno pravico. Toda čeprav so se organizirali, čas ni bil na njihovi strani. Izvajalci so si podajali kljuke in skoraj že končali potrebna dela za preobrazbo objekta. Zdaj čakamo odgovore vpletenih.
