Kopališče Ilirija: Zelo utrujen objekt, podmornica in žabe

Ljubljana – Prve pobude o ureditvi pokritega bazena na kopališču Ilirija, sicer zgrajenem leta 1929, ko je bilo eno najmodernejših v Evropi, so bile podane že pred osamosvojitvijo. Do danes se niso uresničile, čeprav je gradnja plavalno-gimnastičnega centra PGC Ilirija med vsakokratnimi volilnimi obljubami župana Zorana Jankovića.

Ljubljanski župan se je tik pred zadnjimi lokalnimi volitvami pohvalil, da so »v osmih letih izpeljali 1500 projektov«, toda med njimi ni bilo tistega, ki je med drugim obljubljal pokrit olimpijski bazen na kopališču Ilirija, čeprav je aktualna oblast načrte pripravila že leta 2008.

Da bi bila vsaj prenova bazena nujna, opozarjajo v plavalnem klubu Ilirija. S skrajnimi prizadevanji, pravi njegov novi predsednik Matjaž Godec, bo kopališče zdržalo morda še dve leti, potem pa nič več. »Objekt je star 85 let. Strojnica spominja na podmornico, zato je težko najti koga, ki zanjo skrbi, saj so nove tehnologije bistveno drugačne,« pripoveduje v pisarni kluba, kjer na polici stojijo pokali, na nasprotni steni pa so članki, ki pričajo o nekdanjih uspehih plavalcev.

Da je Ljubljana edina prestolnica v Evropi, ki tudi nima pokritega olimpijskega bazena, spomni Tomi Martinjak, sekretar kluba, ki je bil v letih po gradnji kopališča eden močnejših plavalnih kolektivov v Jugoslaviji. Še pred desetletjem so bili plavalci Ilirije med najuspešnejšimi v samostojni državi, s paradnima konjema Petrom Mankočem in Blažem Medveškom na čelu. Danes je drugače. »V Ljubljani so pogoji za vrhunsko plavanje nični,« opozarja Martinjak. »Naši tekmovalci vadijo v nemogočih razmerah, o tem se lahko vsak prepriča. Trenirajo pod balonom na Kodeljevem, medtem ko bodo baloni čez dve leti v Evropi prepovedani.«

Prenovljenega bazena, doda Godec, ne bi potrebovali zgolj profesionalni plavalci, temveč tudi rekreativci. »Čeprav je bil obisk med letošnjo sezono zaradi vremena zelo slab, je veliko ljudi, ki sem radi pridejo,« pravi predsednik kluba. »Lokacija je odlična, poleg tega marsikdo prihaja zato, ker mu kopališče vzbuja nostalgijo po mladosti. Tudi naše poletne plavalne šole za otroke so dobro obiskane.«

Upajo na evropska sredstva

Da je letno kopališče Ilirija po desetletjih delovanja »gradbeno, tehnično in sanitarno zelo utrujen objekt«, ugotavljajo tudi na občini. Skupaj s plavalnim klubom in športnim društvom Narodni dom ter v partnerstvu z zasebnim investitorjem nameravajo postaviti »sodoben mestni večnamenski center, ki bo s prostorskimi možnostmi omogočal optimalno okolje za trening, izvajanje domačih in mednarodnih tekmovanj ter prireditev s področja vodnih športov, športne gimnastike in športnorekreativnih programov«. Vrednost tega plavalno-gimnastičnega centra, ki vključuje pokrit olimpijski bazen, ob tem pa še garažno hišo in trgovski center, je bila ocenjena na 68 milijonov evrov, pri čemer računajo na evropski, državni in zasebni kapital, ki pa jim ga doslej ni uspelo pridobiti.

Plavalni center Ilirija je bil, kot je mogoče prebrati na spletni strani Zorana Jankovića, tudi tokrat med predvolilnimi obljubami. A je tam navedena zgolj izvedba bazenskega dela, kar pomeni pokrit olimpijski bazen in pripadajočo garažo. Za začetek gradnje je predvideno obdobje med letoma 2016 in 2018, vendar bo, kot še piše na spletni strani, »dinamika odvisna od pridobitve evropskih sredstev«.

Na občini zanikajo, da bi se vsebina projekta spremenila, in pravijo, da projekt ostaja takšen, kot je bil sprva predviden. Na vprašanje, v kateri fazi je, pa odgovarjajo, da se bo nadaljeval takoj, ko bo zaprta finančna konstrukcija: »Upamo na evropska sredstva. Ko bodo na voljo, bomo nadaljevali z aktivnostmi. Takrat bodo znane tudi vse podrobnosti.«

Janez Sodržnik, predsednik Športne zveze Ljubljana, ki je vodil projekt nove Ilirije, zdaj na kratko pojasnjuje le, da je bilo letos spomladi jasno, da v tej evropski finančni perspektivi denarja ne bo, župan pa da je povedal, da brez evropskih sredstev projekt do nadaljnjega ni izvedljiv, zato se je sam iz njega umaknil.

Večja izguba čas kot denar

V plavalnem klubu, ki je nedavno dobil novo vodstvo, so vseeno optimistični. En sestanek so, kot pravijo, na občini nedavno že imeli, še v tem mesecu je predvideno novo srečanje. »Dobro je, da je projektna dokumentacija zbrana, da so pripravljeni vsi papirji in urejena vsa dovoljenja, saj to vedno vzame največ časa,« pravi predsednik kluba. »Zdaj bo treba urediti še financiranje, predvsem tisti del, pri katerem so predvidena evropska sredstva. Ampak to ni naš del, to morajo urediti na občini,« nadaljuje Godec.

Čeprav je projekt, kot priznava sekretar kluba, za današnje čase zastavljen »malce preveč velikopotezno«, bi kakršnokoli spreminjanje načrtov izvedbo le še odložilo. Godec je o tem prepričan. »Včasih je večja izguba čas kot pa denar,« meni. »Spet bi bilo treba spreminjati prostorski načrt, pridobiti potrebna dovoljenja, kar bi spet trajalo,« pravi Godec. »Ocenili so, da je take vrste projekt potreben, o čemer plavalni delavci tudi ne moremo soditi. Naš problem je bazen in pri tem imamo sogovornika. Če se zdaj, ko so zadeve že tako daleč, to ne bo realiziralo, smo izgubili toliko časa, da bomo tukaj imeli le še žabe,« pripomni.

Je projekt za 68 milijonov predimenzioniran?

Profesorica športne vzgoje pri fakulteti za šport Mojca Doupona Topič meni, da je projekt »cenovno prezahteven glede na današnje okoliščine«. Po njenem bi bila z vidika plavanja bolj smiselna zgolj gradnja olimpijskega bazena s pripadajočimi prostori, kot sta garderoba in fitnes. Stroški projekta bi se tako, kot opozarja, močno znižali, gradnja gimnastičnega centra pa je tudi že predvidena na Viču. Je pa, kot pravi, prenova kopališča Ilirija nujna. Na vprašanje, zakaj je še ni bilo, odgovarja: »Verjetno se nismo zavedali, da vrhunsko plavanje zahteva vrhunske objekte. V preteklosti se je morda še dalo doseči vrhunske rezultate tako, da so posamezni plavalci uporabljali bazen v Kranju ali pa tukajšnjega 25-metrskega, toda današnja doktrina v plavanju je, da vrhunski plavalci trenirajo v 50-metrskih bazenih, kakršnega pa v slovenski prestolnici ni.« Sogovornica opozarja tudi na slabosti, ki jih prinaša treniranje pod balonom, kot je tisti na Kodeljevem. »Ne poznam nobenega primera v Evropi, ko bi tekmovalci vadili v takšnih razmerah,« pravi profesorica. »Slabo prezračevanje, vlaga in plesen, kar za zdravje plavalcev vsekakor ni dobro, pa ne samo za doseganje vrhunskih dosežkov, ampak tudi za rekreativne športnike.«