Kosežani proti zasebni pozidavi zelenega klina

Ljubljana – Četrtna skupnost (ČS) Šiška je še vedno proti gradnji mini stanovanjske soseske Koseze, ki jo načrtujejo košarkar Vlado Ilievski, glasbenik Robert Pešut Magnifico in podjetnik Peter Selakovič. Gre namreč za uničevanje zelenega klina.

To je na torkovi javni obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Koseze dejal četrtni in hkrati tudi mestni svetnik Tomaž Ogrin (Zeleni Slovenije). Četudi je nekdo v občinski prostorski načrt (OPN MOL) »zrinil« načrt stanovanjske pozidave in je del zdajšnjega travnika zdaj zazidljiv, po njegovem prepričanju ni nikogar, ki bi jim lahko prepovedal, da bi se borili za obstoj zdaj še kakovostnega prostora, ki ga po koncu gradenj ne bo več.

Ogrin je že v prejšnjih razpravah zagovarjal tezo, da bi morali potencialnim zasebnim investitorjem omogočiti zidavo na nič manj elitni parceli v bližnji soseski Mostec. Na jugu tega območja ob gozdu je namreč še dovolj prostora za gradnjo hiš. Prostor je tam rezerviran kot nikoli dokončana tretja faza gradnje prej omenjene soseske (zidali sta jo podjetji Imos in Vegrad). Sicer pa smo lahko slišali še, da je 3818 kvadratnih metrov veliko območje OPPN s stališča MOL zanemarljiv prostor, s stališča ČS Šiška pa zelo pomemben.

Pripombe krajanov

Na predstavitvi zazidalnega načrta ni bilo niti enega predstavnika zasebnih investitorjev, je pa bilo zato za stanovanjsko sosesko Mostec, v kateri živi približno 2000 ljudi, kar pet zastopnikov. Ti so predstavnikom podjetja LUZ kot načrtovalcem prostorske dokumentacije dali vedeti, da novogradnje nočejo predvsem iz prometnih razlogov. Prav vsi so opozorili, da je približno stometrski odsek ceste Draga, ki bi predstavljala glavna uvoza na obe stanovanjski parceli zasebnih investitorjev, preozek in že zdaj prometno preobremenjen.

Opozorili so, da se po njej vsak dan v službo ali po drugih opravkih odpravljajo stanovalci, saj je to zanje glavni dostop. Skupaj z obiskovalci bližnjega Mosteca ali Koseškega bajerja gre po njej več kakor tisoč avtov na dan. Ker ob jutranjih in popoldanskih konicah že zdaj nastajajo zastoji v križišču Večne poti, Drage in ceste Pod hribom, si novogradenj ob svoji glavni prometnici ne želijo. Sploh ker jim je Ferdo Jordan, direktor podjetja LUZ, razložil, da bi se gradnja lahko vlekla več let, saj bi tam gradilo več investitorjev. Kdaj bi se vsak od njih lotil gradnje, pa bi bilo odvisno od njihovih finančnih zmožnosti.

Gradnji ne bi nasprotovali le, če bi jo izvedli v eni sami fazi (bojijo se dolgotrajnih zastojev zaradi tovornega prometa med gradnjo, za varnost pešcev in kolesarjev, divjega parkiranja po enostranskem pločniku) in če bi prej razširili cesto ter dodali pločnik še na drugi strani ceste. Prav tako bi bilo treba razširiti zdajšnje semaforizirano križišče (slišati je bilo celo ideje o krožišču).

Neizpolnjene obljube

Eden od starih Kosežanov je povedal, da se jim ponavlja zgodba izpred 20 let. Takrat so jim obljubili, da bo cesta Draga imela obojestranski pločnik, a tega še vedno ni (predstavnica MOL je dejala, da občina za odkup potrebnih zemljišč in njegovo ureditev nima denarja). Zavajali naj bi jih tudi pred sprejemanjem novega OPN MOL. V vmesni fazi je bil namreč govor o spremembi travnika v vrtičke, ko si je nekdo zaželel teh parcel za zidavo, pa so mu ustregli in jih spremenili v zazidljive (stanovanjske). Prepričan je, da bo šlo tako naprej tudi pri drugih še nepozidanih travniških parcelah vse do koseške cerkve. To zanj ni noben urbanizem, temveč mešetarjenje. Jordan mu je to posredno potrdil, saj je za nekaj parcel ob cerkvi že več predlogov za spremembo namembnosti oziroma nadaljnjo pozidavo.

Previsoke stavbe

Predsednica ČS Vesna Kos - Bleiweis pa je poudarila, da so v ČS vseskozi zagovarjali nezidavo zadnje odprte zelene površine na tem območju in da bi 11 metrov visoki objekti na tej lokaciji pomenili nekaj podobnega kot 21-nadstropna stolpnica ob Celovški cesti. Zato meni, da bi morale biti nove hiše enako visoke kot obstoječe v sosednji ulici. Dopolnila jo je krajanka, ki je prepričana, da te ne bi smele biti višje od šestih metrov (gabarit bi bil lahko le P+M), sicer bi zakrili pogled na planine in cerkev kot krajevno dominanto.

Več predstavnikov soseske Mostec je med razpravo napovedalo, da bodo do konca meseca pripravili več pisnih pripomb na OPPN Koseze in zahtev do zasebnih investitorjev oziroma MOL. K aktivnejši vlogi v boju za iskanje najboljših urbanističnih, arhitekturnih, še zlasti pa prometnih rešitev jih bodo pozvali celo na svoji spletni strani, izključili pa niso niti ustanovitve civilne iniciative.