Krajani Polja bi tri-, MOL pa štiripasovnico

Ljubljana – MOL je nedavno objavila javno naročilo za izvajalca preureditve Zaloške ceste iz dvo- v štiripasovnico od vzhodne avtoceste do križišča z Zadobrovško cesto. In to kljub temu, da zanjo še nima gradbenega dovoljenja in da v Polju več sto ljudi temu ostro nasprotuje.


Čeprav je MOL pripravila obsežno razpisno dokumentacijo, v kateri piše, da ima skupaj s sonaročniki (Dars, Elektro, Vo-Ka, Energetika) pridobljena vsa potrebna zemljišča, soglasja in da je že vložila projekt za izdajo gradbenega dovoljenja za razširitev Zaloške ceste v štiripasovnico, gradnjo nove komunalne infrastrukture, odstranitev treh stanovanjskih objektov, krajinsko ureditev javnih površin (vključno z dvema trgoma), se zdi razpis preuranjen.

Gradbenega dovoljenja še nimajo

Iz Upravne enote Ljubljana so nam namreč sporočili, da gradbenega dovoljenja za omenjen projekt še niso izdali. Pojasnili so, da so od MOL vlogo za njegovo izdajo sicer dobili že 30. aprila letos, vendar so občino že večkrat opozorili, da ni popolna. Na prošnjo investitorja pa so rok za dopolnitev že večkrat podaljšali. Kot je razvidno iz javnega razpisa, so projekt, ki je bil izdelan že novembra 2009, dopolnjevali aprila lani, nato pa še v letošnjem marcu in juliju.

Glede na povedano in prakso izdaj gradbenih dovoljenj obstaja velika verjetnost, da to še ne bo izdano pred koncem leta. Ker pa naj bi MOL prijave kandidatov za izvedbo razpisanih del odpirala že 26. septembra, se postavlja vprašanje, zakaj prehitevajo postopek oziroma se naenkrat tako mudi, približno 20 let pa se jim ni. To še toliko bolj, ker je v ČS Polje ogromno ljudi, ki se ne strinjajo z zadnjo različico preureditve Zaloške ceste.

Peticija za tripasovnico

Inženir Primož Juvan je tako samostojno, brez pomoči številnih civilnih iniciativ iz te četrtne skupnosti, v kratkem času zbral kar 308 podpisov pod svojo peticijo »za spremembo načrtov razširjene Zaloške ceste« in jo 14. avgusta letos poslal županu Zoranu Jankoviću.

V njej je dal vedeti, da so podpisniki za novo ureditev Zaloške ceste, saj s trenutno niso zadovoljni. Posebej pa je poudaril, da niso zadovoljni s ponujeno rešitvijo, saj da ni primerna ne za stanovalce ne za motorni promet. Neprijazna oziroma neudobna pa da je tudi za kolesarje in pešce, saj da se bodo morali oboji prilagajati neprimernim rešitvam.

Novi načrti po njegovem in prepričanju sopodpisnikov ne ustrezajo potrebam lokalnega prebivalstva. Novi načrt stanovalcem tako naj ne bi dajal možnosti neposrednega dostopa do ulic in uvozov na dvorišča, kar pomeni, da bi morali do svojih ulic in dvorišč po daljših obvozih (problem bi se posebej povečal po ukinitvi krožišča v Polju). Od Slap do križišča z Zadobrovško bi bila Zaloška cesta povsem neprehodna za pešce in kolesarje, saj zanje ni prehodov. Ker bi bili vozni pasovi široki 3,25 metra in med seboj ločeni z zelenico, se Juvan boji velikih hitrosti, kar bi predstavljalo veliko nevarnost za vse druge udeležence v prometu. Zaradi štiripasovne ureditve se bi po njegovem prepričanju povečeval osebni (tranzitni) promet. Zrak bi bil bolj onesnažen, povečal bi se tudi hrup. Takšna »avtocestna ureditev« je za tako redko poselitev zanje povsem neprimerna.

Zahteve krajanov

Podpisniki peticije pa niso zapisali le česa nočejo, temveč tudi tisto, kar bi radi. Zavzemajo se za »mehke prometne prijeme«. To pomeni, da bi namesto štiripasovnice imeli raje tripasovnico, pri čemer bi bil osrednji vozni pas namenjen levemu oziroma desnemu zavijanju. Tako bi bil zagotovljen nemoten dostop stanovalcev do hiš v Polju, hkrati pa bi bil to logičen prehod iz štiripasovne Zaloške na Fužinah v tripasovno na odseku od avtoceste do križišča Zaloške z Zadobrovško in v dvopasovno do krožišča pri Kašeljski cesti.

Obstoječi semaforizirani križišči pri Mercatorju v Polju in v križišču Zaloška-Zadobrovška bi lahko spremenili v krožišča, s čimer bi na zelo enostaven in poceni način sprostili promet, hkrati pa zmanjšali obremenitve v okolju in odpravili stroške elektrike za delovanje obeh semaforjev.

Pešcem in kolesarjem bi morali pri Mercatorju in na začetku Zadobrovške ceste zagotoviti dva dvignjena prehoda in ločen dvignjeni prehod oziroma dostop do travnikov v Polju. Pri tem bi se lahko zgledovali po ureditvi na Zaloški cesti pri porodnišnici. Da vozniki motornih vozil ne bi prekoračevali dovoljene hitrosti, podpisniki peticije predlagajo več fizičnih ovir (ožji vozni pasovi, dvignjena križišča, na srednjem voznem pasu otoki z zelenicami in drevjem).

Nova tripasovna ureditev bi po Juvanovem prepričaju preprečila preveliko rast motornega prometa, sprostila pa bi tudi prostor, ki je bil predviden za štiripasovnico. Tega bi lahko namenili širšim pločnikom in kolesarskim stezam ter razširjeni zelenici z drevoredom z obeh strani ceste (drevesa bi bila odlična protihrupna bariera).

Na odseku med obvoznico in krožiščem v Polju pa bi morali opustiti protihrupni zid, saj je na tem delu (nasproti avtomehanične delavnice družine Govednik) povsem neprimeren.

Od Jankovića in podžupana Janeza Koželja so s peticijo zahtevali, da ugodita njihovim zahtevam, vključita v ta projekt tudi stanovalce (primarne uporabnike Zaloške ceste) in jim olajšata življenje »v tem že tako preobremenjenem delu mesta«, promet pa sprostita za vse udeležence, ne le voznike motornih vozil.

Hočejo javno razgrnitev projekta

Na koncu so zato zahtevali, da MOL v septembru organizira sestanek v ČS Polje, kjer bi krajanom javno predstavili projekt širitve Zaloške ceste, nato pa uskladijo svoje predloge in spremenijo načrt tako, da bo bolj pisan na kožo krajanov.

Vojko Grünfeld, vodja mestne službe za lokalno samoupravo, je pobudo za sestanek sicer posredoval vodstvu ČS Polje, a predlagal, da bi pogovor organizirali na magistratu, »kjer bo zaradi tehnične opremljenosti predstavitev kakovostnejša«. Udeležili pa naj bi se ga župan, predstavniki sveta ČS in občanov, ki so poslali pobudo.

Srečanje je bilo 23. avgusta (med dopusti) na magistratu, kjer pa so se po Juvanovih besedah le pričkali, sklenili pa nič (zatrdil je, da še do danes nima nobenega zapisnika).

Ga pa je zelo začudil dopis službe za lokalno samoupravo (30. avgusta), s katerim ga sprašujejo, ali bo formalno sprožil peticijo ali ne. Če odločitve ne bo sporočil, pa da bodo molk razumeli, kot da se stališčem MOL, predstavljenim na avgustovskem sestanku na magistratu, strinja.

Juvan ima ta dopis za sprenevedanje, saj razen ustne zavrnitve Vojka Grünfelda brez obrazložitve še ni prejel uradnega odgovora, kaj si mislijo o njegovih predlogih. Ga pa je zelo zmotil razpis za izvajalce del, ki je bil objavljen 5. septembra, saj je prepričan, da je za takšen razpis potrebna javna razgrnitev, ki da je v primeru Zaloške ni bilo in da je po zagotovilih odgovornih na MOL tudi ne bo. Meni, da je peticijo oddal pravočasno in ustrezno in ne razume, zakaj že iščejo izvajalca del, čeprav še nimajo gradbenega dovoljenja.

Kljub vsemu je Juvan še enkrat »formalno sprožil peticijo« in zahteva pisno Grünfeldovo (uradno) razlago, kaj ni bilo prav vloženo in zakaj peticije, vložene 14. avgusta, nima za pravilno vložene.

Je pa s svojo peticijo spodbudil tudi civilne iniciative iz ČS Polje, s katerimi se že usklajuje za podporo predlogom 308 podpisnikov in dogovarja za skupni sestanek vseh iniciativ za enotni nastop pri njihovem uveljavljanju.