Kul služba je vse prej kot to

»Dnevno varstvo brezposelnih, da ne počnejo neumnosti. To je najustreznejši opis delavnic za brezposelne.«

Objavljeno
09. september 2016 21.40
bsa brezposelnost
Mojca Zabukovec
Mojca Zabukovec

Ljubljana - Da se s projektom Kul služba uresničuje eden od ključnih ciljev mestne strategije za mlade, to je »dvigniti delež trajno zaposlenih mladih«, zatrjujejo na ljubljanski občini. Toda nekateri mladi, ki so se vanj vključili, opozarjajo, da je Kul služba vse prej kot to.

Potem ko je mestni svet potrdil občinsko strategijo za mlade, ki je namenjena povečanju zaposlovanja mladih - petina prijavljenih v evidenco brezposelnih v ljubljanski občini je namreč prav mladih - so marca objavili vabilo k projektu Kul služba. Ta je, kot trdijo, »drugačen od obstoječih programov spodbujanja zaposlovanja«, saj se mladi usposabljajo za konkretna delovna mesta. V 17 javnih zavodih in podjetjih v Ljubljani bodo namreč od zavoda za zaposlovanje za vsakega mladega brezposelnega, ki ga bodo usposabljali, prejeli nekaj manj kot petsto evrov.

Med skupno 173 prijavljenimi so jih za vključitev v izobraževalne delavnice izbrali 38. Zdaj se jih 23 med njimi, kot pravijo na občini, »usposablja na delovnem mestu ali pa so na tem, da usposabljanje začnejo«. Koliko jih bo tudi dobilo službo, ni jasno. Na občini namreč poudarjajo, da »avtomatizma med usposabljanjem in zaposlitvijo ne bo«.

Protestno pismo

»Že v samem imenu projekta je služba, in vsi vemo, kaj to pomeni, toda projekt Kul služba nima veliko opraviti s službo,« pa je kritična mlada brezposelna Ljubljančanka, ki se je prijavila na razpis občinskega urada za mladino. »Motivacijske in psihološke delavnice so bile večinoma podcenjujoče. Poleg tega ni jasno, na podlagi kakšnih kriterijev so izbrali kandidate za usposabljanje na delovnem mestu, hkrati ni nujno, da te bodo po treh mesecih usposabljanja tudi zaposlili. Vmes ti ne teče delovna doba, plačilo za usposabljanje je tri evre na uro, prisoten pa moraš biti polni delovni čas, čeprav ne gre za zaposlitev,« pripoveduje diplomantka, ki je, kot pravi, ena od več podpisnikov pisma Odziv kandidatov na projekt Kul služba, ki so ga sredi avgusta naslovili na občino, zavod za zaposlovanje, ministrstvo za delo in druge pristojne institucije.

V njem so opozorili na pomanjkanje premišljenih in dolgoročnih rešitev za zaposlovanje mladih. »Eden od poglavitnih razlogov za razočaranje mladih, ujetih v začarani krog brezposelnosti, je prav v kršitvah zakona o delovnih razmerjih, kršitvah v razpisih in vse večji prevladi prekarnega dela, ki nam ne more zagotoviti varne prihodnosti. Od projekta Kul služba, katerega smisel naj bi bil v tem, da nas podpre, smo zato pričakovali, da omenjenih elementov v njem ne bo. Zgodilo pa se je ravno obratno: prišlo je do nejasnih informacij, zavajajočih razpisov delovnih mest in netransparentnosti glede trajanja in plačila usposabljanja,« so zapisali.

Kdo namesto kaj

Toda namesto da bi s kritiko dosegli premislek, pristojne na institucijah bolj zanima, kdo je pismo napisal, opozarja druga sogovornica, prav tako podpisnica pisma. »Ko smo ga pripravljali, je bila ideja, da se podpišemo z imeni in priimki,« pripoveduje, »toda odločili smo se za anonimnost, ker smo v šibkejšem položaju, brezposelni, kritična drža pa verjetno ne bi nikomur koristila.« Zato sta obe sogovornici tudi na tem mestu anonimni.

Župan Zoran Janković je pisce pisma povabil »na odprto debato«, a so to zavrnili, pravi vodja občinskega urada za mladino Uroš Grilc. Po njegovem »pismo tako ostaja na ravni anonimke, kar MOL obžaluje«. Bojana Hajdinjaka, direktorja javnega zavoda Cene Štupar, ki sodeluje pri projektu, sicer pa izvaja delavnice za brezposelne tudi za zavod za zaposlovanje, prav tako zanima, kdo je pismo napisal. »Dobro bi bilo vedeti, kakšna je struktura teh mladih, ali so denimo visokoizobraženi, ker bi nam to pomagalo, da bi naslednjič program prilagodili tudi njim,« pravi. »Ko smo sami opravili evalvacijo delavnic, kritike niso bile tako prepoznavne.«

Na ministrstvu za delo, kjer programe tako imenovane aktivne politike zaposlovanja krojijo od leta 1991, na pismo, v katerem so mladi navedli tudi jasne predloge za izboljšave, niso odgovorili. Pravijo, da nimajo »neposredne povezave« s Kul službo. Je pa vsebino pisma po njihovem »vsekakor treba proučiti in smiselno upoštevati pri nadaljnjem izvajanju programa«.

Da si želijo »več takšnih primerov vrednotenja in oblikovanja predlogov mladih, ki so v odločevalskih procesih pogosto zanemarjeni«, so pismo kandidatov za Kul službo podprli v sindikatu Mladi plus. Kot pravi predsednica sindikata Zala Turšič, namreč tudi sami opažajo »pomanjkljivosti ukrepov, ki bi mladim zagotovili zaposlitev, na koncu pa gre v najboljšem primeru za kratkotrajno delo in v najslabšem za tratenje časa mladih s programi, ki ne odgovarjajo na njihove potrebe«.

»Karte so v vaših rokah«

Da so delavnice, ki so jih mladi imeli v okviru Kul službe, podobne tistim, ki jih izvajajo na zavodu za zaposlovanje in s katerimi brezposelne učijo »učinkovitega nastopa na trgu dela«, pojasnjuje Barbara Gogala z zavoda za zaposlovanje. »Gre za sodobne načine, kako iskati zaposlitev, kako se predstaviti, kako pri tem uporabljati spletna omrežja, kako spisati sodoben življenjepis in kako mrežiti,« opisuje cilj delavnic. »Proaktivni pristop, sprejemanje odgovornosti za svoja dejanja, optimizem, lastna aktivnost in tudi zanašanje bolj na svojo aktivnost kot pasivna pričakovanja so preprosto bolj učinkoviti.«

Toda le 38 odstotkov brezposelnih, ki so se med letoma 2010 in 2015 usposabljali na delovnem mestu, se je po izteku programa na njem tudi zaposlilo.

Da vključeni v takšna usposabljanja nimajo enakih pravic, kot če bi bili zaposleni, so v problemski analizi položaja mladih v luči različnih javnih politik leta 2012 ugotavljali pri zvezi svobodnih sindikatov. Opozorili so, da medtem ko nekateri programi aktivne politike zaposlovanja zagotavljajo »zelo nizko ekonomsko in socialno varnost vključenih«, lahko delodajalci po drugi strani uveljavljajo davčne olajšave za zaposlitev brezposelnih.

»Med kandidati je kdo, ki je našel ali pa morda še bo našel priložnost v okviru projekta Kul služba, toda takih je malo. Zato se zdi, da je namen programov zgolj obračanje denarja,« meni brezposelna Ljubljančanka. Najustreznejši opis delavnic za brezposelne pa je po njenem »dnevno varstvo, da ne počnejo neumnosti«.

V pismu je skupaj z drugimi kandidati za Kul službo opozorila, da so izvajalci s frazami, kot sta 'karte so v vaših rokah' in 'vi vodite igro', pokazali prepričanje, da so brezposelni za svoj status v celoti odgovorni sami in da družba s tem nima nič opraviti: »To je tipičen neoliberalni primer ideologije tiranije izbire, kjer je posameznik za vse svoje uspehe in neuspehe odgovoren individualno in ne kot član družbene realnosti.«