Lastniški kaos usoden za kinematografe

Med nezgrajenimi in propadajočimi kinodvoranami - od kina Mojca, kina Triglav do Cineplexxa in minipleksa.

Objavljeno
30. november 2015 13.06
Slovenija.Ljubljana.05.01.2012 Podhod Ajdovscina.Foto:Matej Druznik/DELO
Tina Lešničar
Tina Lešničar

Ljubljana – V zadnjem času se veliko govori o prostorih po Ljubljani, kjer naj bi v prihodnje predvajali filme. Odkar so se pred petnajstimi leti začele zapirati mestne kinodvorane in Koloseju ni uspelo ohranjati zanimanja širše javnosti, je za filmsko kulturo in ponudbo v mestu edini sistematično in kakovostno skrbel Kinodvor.

To, kar ni uspelo Koloseju, naj bi zdaj poskušal nadomestiti Cineplexx, ki počasi in z zadržki vendarle prihaja v mesto. Občina pa ima medtem že ogledan prostor za minipleks, ki bi deloval po vzoru Kinodvora.

Podhod Ajdovščina zaradi nove Slovenske brez funkcije

»Leta 2008 so se v Ljubljani začele kazati posledice zaprtja mestnih kinodvoran, navade obiskovanja kina so ugašale, predvsem med najmlajšim in starejšim občinstvom, zato je poslanstvo mestnega kina predvsem razvijanje filmske kulture in raznolik program za vse generacije,« je na zadnji seji mestnega sveta spomnila direktorica Kinodvora Nina Peče, ki je navzoče seznanila s Strategijo Javnega zavoda Kinodvor 2016–2020. V njej je med drugim posebej omenjena potreba po minipleksu v podhodu Ajdovščina, ki bi z novimi prostori in dvoranami omogočil nadaljnji razvoj mestnega kina na temelju programske raznolikosti.

Že od leta 2012 v Kinodvoru, kjer jim je uspelo trend zmanjševanja števila gledalcev zavreti in preusmeriti, opozarjajo, da so s 120.000 gledalci na leto izčrpali svoje kadrovske in prostorske zmogljivosti na Kolodvorski ulici, zato je razširitev za razvoj njihove dejavnosti nujna. »V zadnjih letih smo sistematično delovali predvsem pri filmski vzgoji otrok in mladih, ki so zdaj najstniška publika. Ta je postala zahtevnejša in pričakuje več. Če ne bomo mogli izpolniti njihovih pričakovanj, bo ta del populacije za kino izgubljen,« je dodala Pečetova. Kinodvor zato z občino že več let sodeluje pri strokovnem in programskem načrtovanju mestnega minipleksa. Strategija je bila soglasno sprejeta, delo Kinodvora pa posebej pohvaljeno.

A novi minipleks kljub zavzemanju MOL verjetno ne bo zrasel čez noč. Lokacija v podhodu Ajdovščina se zdi najprimernejša, še posebej po prenovi Slovenske ceste, saj je podhod povsem izgubil svojo funkcijo. Toda neurejena lastniška razmerja tamkajšnjih prostorov projekt že več let zavirajo.

Triglav se javnosti ne tiče

Medtem ko se je nekaterim nekdanjim mestnim kinodvoranam uspelo uspešno preobraziti v kulturne centre (Kino Šiška) in kino-gledališča (kino Bežigrad), pa druge nekoč priljubljene, ki so prešle v roke novih lastnikov, sramotno propadajo. Med slednjimi najdemo kino Mojca, ki je pred desetletji širil filmsko kulturo med mladimi Ljubljančani, in kino Triglav, ki je pred dvema letoma med peto vseslovensko vstajo postal celo aktivistično prizorišče. Takrat so vstajniki v duhu socialne stiske mnogih hoteli opozoriti na propadajoče prostore in prazna stanovanja v mestu.

Akcija se je končala s kazenskim pregonom proti vstajnikom, ki ga je pri okrajnem državnem tožilstvu sprožila redovniška skupnost salezijancev. Ta red je namreč lastnik prostorov nekdanjega kina Triglav. Leta 1925 so namreč zgradili mladinski dom s kapelo in gledališko dvorano, kjer so občasno vrteli filme. Po drugi svetovni vojni so jim bili prostori z nacionalizacijo odvzeti in dodeljeni Ljubljanskim kinematografom. Leta 1947 je bil Triglav registriran kot občinski kino. Po osamosvojitvi pa so kino Triglav denacionalizirali.

Kot smo izvedeli pri salezijancih, se postopki denacionalizacije na sodišču »vlečejo že dvajset let«. Več od tega nam niti na sedežu Cerkve sv. Terezije Deteta Jezusa na Kodeljevem niti na salezijanskem inšpektoratu ni uspelo dobiti. »Gre za zasebno lastnino in javnosti se ne tiče, kaj se bo z njo zgodilo,« nam je še zabrusil sogovornik, preden je prekinil telefonski pogovor.

Mediji so pred časom poročali, da nameravajo salezijanci tam urediti mladinski center, a jim zaradi postopkov in pomanjkanja financ tega do danes ni uspelo udejanjiti. Nekoliko več o namenu s prostorom odkrije zapis v zaključni seminarski nalogi Roka Kastelica z naslovom Sprememba rabe zemljišč v lasti salezijanskega reda po letu 1991, kjer študent geografije v zvezi z nekdanjim kinom Triglav navaja: »Salezijanci razmišljajo, da bi prostore adaptirali v smislu zaključene celote, predvsem za delo in vzgojo mladih v skladu s salezijanskim poslanstvom.«

Nevarno propadanje Mojce

Podobno žalosten prizor ponuja nekdaj priljubljeni otroški kino Mojca na Medvedovi v Šiški, ki so ga zaprli leta 2001. Tudi tu je lastništvo še vedno v postopku denacionalizacije. Po tem, ko so po vojni kino v last dobili Ljubljanski kinematografi, jim je bilo septembra 2014 razpolaganje z nepremičnino do zaključka denacionalizacijskega postopka prepovedano. Kot imetnika sta v zemljiški knjigi zapisana Andrej in Mihael Levstek, ki sta menda denacionalizacijski postopek sprožila kmalu po osamosvojitvi. Po naših informacijah pa je dedičev nepremičnine še več. Kakšne načrte imajo s propadajočo stavbo, ne razkrivajo. Verjetno pa kina tam ne bodo obudili. Se pa v času, ko stavba še kar nima jasnega lastništva, upravičeno sprašujejo, kdo bo odgovarjal, če se hiša v zares slabem stanju poruši in pri tem koga poškoduje.