Tiskane izdaje
Ljubljana - Tudi z uveljavitvijo novega zakona o lekarniški dejavnosti bodo javni lekarniški zavodi svoje presežke še vedno lahko prenašali v občinske proračune. Novost pa je, da bodo občine ta denar morale namenjati za zdravstvo.
Ko je dalo ministrstvo za zdravje v prvi polovici lanskega leta predlog novega zakona o lekarniški dejavnosti v javno obravnavo, je ta odpravljal možnost, da občine kot ustanoviteljice javnih lekarniških zavodov tem poberejo dobičke. To možnost je v zadnjih letih izkoriščalo vse več slovenskih občin, z ljubljansko na čelu, ki je v Lekarni Ljubljana, največjem lekarniškem zavodu v državi, našla pravo zlato jamo. V predlogu zakona je ministrstvo poudarilo, da je lekarniška dejavnost »negospodarska dejavnost splošnega pomena, da se torej izvaja na nepridobiten način«, da poslovanje s presežkom sicer »ni absolutno prepovedano«, a da poslovanje izvajalcev ne sme biti usmerjeno k maksimiranju dobičkov ter da bi morali biti presežki porabljeni za razvoj dejavnosti in izboljšanje storitev ali pa »bi se morala zmanjšati poraba javnih sredstev za uresničevanje programa javnega zavoda«.
MZ: Upoštevali pripombe zainteresirane javnosti
Tako je predlog vseboval določilo, da se »presežek prihodkov nad odhodki, ki ga ustvari javni lekarniški zavod, nameni izključno za izvajanje in razvoj lekarniške dejavnosti«. A določilo ni zdržalo. V končni različici zakona, ki je začel veljati konec januarja, je namesto tega člen, da svet zavoda »lahko predlaga ustanovitelju, da se del presežka prihodkov nad odhodki javnega zavoda iz zasebnih sredstev vrne ustanovitelju, če s tem ni ogroženo solventno ali likvidno poslovanje javnega zavoda«. Dodali so še, da sme ustanovitelj (občina) ta sredstva uporabiti izključno za izvajanje zdravstvene dejavnosti, kar je ključna sprememba dosedanje ureditve, ko so sredstva šla v integralni proračun in jih je občina lahko porabila za katerokoli dejavnost. Med obveznosti ustanoviteljev pa so v skladu s tem dodali še odločanje o presežku prihodkov nad odhodki.
Na ministrstvu so na vprašanje, zakaj so spremenili določilo, skopo odgovorili, da je njihova delovna skupina proučila pripombe zainteresirane javnosti in jih smiselno upoštevala ter da so prejeli tudi pripombe v zvezi z usklajenostjo predloga z drugo zakonodajo; z zakonom, ki ureja delovanje javnih zavodov, in z zakoni s področja financ.
Da je bila ukinitev možnosti prenosa dobička na občino sporna, ker gre za neenako obravnavo javnih lekarniških zavodov in koncesionarjev, ker je to v nasprotju z zakonom o zavodih in ker gre za neenako obravnavo javnih lekarniških zavodov in trgovcev, so opozarjali in vlagali pripombe tudi na ljubljanski občini. A kljub spremembam pri prenosu lekarniških dobičkov v občinske proračune na oddelku za zdravje in socialno varstvo MOL vztrajajo, da je sprejeti zakon sporen. Kot so zapisali, nepravilno razmejuje javno lekarniško službo od tržne dejavnosti (prodaja izdelkov, ki so v prosti prodaji), zaradi česar je sporno tudi določanje porabe presežka javnega lekarniškega zavoda. Predstavnike MOL motita tudi določilo, da se smejo pri ustanavljanju lekarniških zavodov povezovati le sosednje občine, in seveda prepoved vertikalnega povezovanja lekarn z veletrgovci, zaradi katere bo morala Lekarna Ljubljana v letu dni, torej do konca januarja 2018, izstopiti iz lastništva LL Grosista. Enako velja za mariborske lekarne in njihovega veletrgovca Farmadent.
Še vedno več kot 20 milijonov presežkov
Da gre vmešavanje države v to, za kaj namenjajo denar, MOL v nos, je pričakovano, saj so bili dobički Lekarne Ljubljana v zadnjem desetletju pomemben dodaten prihodek proračuna. Po podatkih aplikacije Erar (nekdanji Supervizor) je Lekarna Ljubljana od leta 2007 MOL nakazala 42 milijonov evrov. S tem se po podatkih Erarja uvršča na drugo mesto med financerje proračuna glavnega mesta (sredstva iz dohodnine niso zajeta), takoj za ministrstvom za okolje in prostor. Večina od 42 milijonov evrov, približno 33 milijonov, se nanaša prav na prenose dobičkov javnega zavoda, preostanek pa gre na račun nakupa nekaterih nepremičnin in najemnin. Samo lani je Lekarna Ljubljana MOL nakazala šest milijonov evrov dobička, štiri milijone že spomladi, še dva milijona pa decembra, tik pred koncem proračunskega leta.
A kljub visokim številkam je to le del presežkov najbolj dobičkonosnega mestnega javnega zavoda. Po podatkih bilanc je imela Lekarna Ljubljana konec leta 2015 namreč skoraj 28 milijonov evrov presežkov prihodkov nad odhodki.
Po novem več za zdravstvo?
Denarja, s katerim si lahko tudi po uveljavitvi novega zakona postreže občina, je tako še veliko. Pa bo zaradi določila, da mora biti po novem ta denar porabljen le za zdravstveno dejavnost, občina namenjala kaj več za zdravstvo? To smo vprašali MOL, kot tudi, za kaj konkretno nameravajo v prihodnje porabljati lekarniške presežke.
Dobili smo le splošen odgovor, da MOL izpolnjuje določila veljavnih predpisov in da bo tako tudi v prihodnje, čeprav menijo, da bi moral iti sprejeti zakon o lekarniški dejavnosti v ustavno presojo. »V vsakem primeru pa bomo tudi v prihodnje v skladu z veljavnimi predpisi ter v okviru svojih pristojnosti in možnosti skrbeli za področje zdravstvenega varstva ter zdravo mestno okolje,« so zapisali in dodali, da vsako leto namenjajo sredstva za sanacijo in rekonstrukcijo objektov Zdravstvenega doma Ljubljana ter za aktivnosti, ki »ne sodijo med naše zakonske obveznosti, pomembno pa vplivajo na zdravje prebivalstva« - na primer programe s področja preventive in izboljšanja zdravja prebivalcev, projekte Ljubljana - Zdravo mesto, Nočna zobozdravstvena ambulanta in Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja.
